Režiserka in avtorica letošnje slovesnosti Ivana Djilas želi s slovesnostjo ljudem v dvorani in pred malimi zasloni predstaviti ustvarjalno moč in predanost kulturnikov v Sloveniji. Foto: BoBo
Režiserka in avtorica letošnje slovesnosti Ivana Djilas želi s slovesnostjo ljudem v dvorani in pred malimi zasloni predstaviti ustvarjalno moč in predanost kulturnikov v Sloveniji. Foto: BoBo
Prešernova proslava
V Prešernovem skladu so si zaželeli, da bi po dolgih letih na slovesnosti prisluhnili Prešernovi Zdravljici v celoti. Na fotografiji lanski nagrajenci Prešernovega sklada in dobitnika velikih Prešernovih nagrad, ki sta ju za življenjsko delo prejela Jože Snoj in Matjaž Vipotnik. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Protesti
Na lanski slovesnosti so z minuto molka spomnili, kakšen bi bil svet, če bi ugasnila kultura, pred Cankarjevim domom pa so zaradi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo potekali protesti kulturnikov, na katerih je zagorel tudi kontrabas. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Tišler

Zato bo tokratna proslava namenjena prav tem umetnikom in predstavitvi kulturnega potenciala Slovenije, režiserka večera Ivana Djilas pa je k projektu pristopila pod pogojem, da program vključuje le samozaposlene v kulturi in da so za svoje delo plačani.

Bliža se slovenski kulturni praznik, z njim pa obvezna tema pogovorov, kako uspešno je med visoko kulturo in razumljivostjo tokrat zajadrala proslava, na kateri podeljujejo nagrade Prešernovega sklada. Zaradi lanske minute molka za kulturo in protestov pred osrednjim slovenskim kulturnim hramom, še bolj pa zaradi lanskega razpisa za proslavo ob dnevu državnosti, ki je k sodelovanju vabil umetnike, ki so se pripravljeni odpovedati honorarju, je napetost pred večerom 7. februarja toliko večja. Na MMC-ju smo preverili, s kakšnim večerom bomo letos proslavili kulturni praznik.

Kot vsako leto bo mogoče proslavo 7. 2. ob 20.00 v živo spremljati na 1. programu TV Slovenija.
Po proslavi pa bo v oddaji PREŠERNO PO PREŠERNU v živo iz Cankarjevega doma Saša Šavel Burkart z vrsto gostov skušala ujeti 'kulturni trenutek resnice.' Obenem bo Meta Česnik merila utrip med obiskovalci proslave in prve odzive na kulturni program osrednje državne kulturniške prireditve.

Kaj pomeni biti kulturnik v Sloveniji?
Nov Upravni odbor Prešernovega sklada (predseduje mu akademik Jože Trontelj, tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je režijo in zasnovo proslave zaupal Ivani Djilas. Gledališka režiserka je za MMC pojasnila, da je pri pripravi programa izhajala iz razmišljanja, da je kultura tista, ki ostaja. Leta tečejo, situacije se spreminjajo, kultura in naš prostor pa je tisto, kar bi morali ohraniti, pravi. Na ta praznik moramo dostojanstveno braniti umetnike in nagrajevati najboljše v kulturi, je še prepričana. Program proslave bo sestavljen iz dveh delov, prvi bo umetniški, drugi pa tradicionalno namenjen nagrajencem, pogovorom z njimi (te pripravlja RTV Slovenija) in podelitvi nagrad z estetskimi spremljavami obrazložitev.

Prvi del bo sestavljen iz umetniškega dela, v katerem bodo nastopali predvsem samozaposleni v kulturi oziroma takšni brez statusa in upokojeni kulturnik Boris Cavazza. Nastopili bodo številni glasbeniki in drugi umetniki - od slikarjev, plesalcev do video artistov, med drugim plesalka tudi Bojana Mišić. Sodelujejo še avtorica videa Vesna Krebs, ilustratorka Milanka Fabjančič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, avtorja glasbe sta Sebastijan Duh in Boštjan Gombač, kostume bo izbrala Jelena Proković.

Djilasova z izborom nastopajočih izhaja iz trenutnega položaja, v katerem so, kot pravi, kulturniki prevečkrat napačno razumljeni kot paraziti, ki imajo svoje delo radi, zaradi česar bi jim marsikdo rad odtegnil pravico do plačila. Ravno zato želi režiserka pokazati, koliko dela, prizadevanja in truda, koliko let vložijo ustvarjalci v svoje delo in umetnost. Pokažimo, kaj vse kulturniki znajo, in razbijmo omenjene predsodke, pojasnjuje: "Za vsakim človekom je dolga zgodovina." Poudarek slovesnosti, ki bo nosila naslov Kultura osebno, bo torej na kulturnikih v Sloveniji in tem, kaj pomeni biti kulturnik pri nas.

18 tisoč evrov manj kot lani
Po dolgih letih bomo na proslavi prvič prisluhnili Prešernovi Zdravljici v celoti, kar po mnenju režiserke lepo odgovarja času prepiranja, katera kitica je ustreznejša za himno. Klasičnega voditelja ne bo, govorjena beseda bo tako le tradicionalni govor predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada.

Proračun za letošnjo prireditev po navedbah Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport znaša 39 tisoč evrov, kar je 18 tisoč evrov manj, kot so imeli na voljo ustvarjalci lanske Prešernove proslave (57 tisoč evrov). Ivana Djilas pravi, da je to nekaj tisoč evrov manj, kot je imela na voljo pri pripravi proslave ob dnevu državnosti, ki jo je pripravljala pred leti, vendar se ji zdi znesek zlasti v času recesije razumljiv. Kot pogoj je postavila le to, da morajo biti sodelujoči ustvarjalci, ki živijo samo od tega, za svoj prispevek plačani. Honorarji so sicer zaradi kriznih časov nekoliko nižji, kot so bili v prejšnjih letih, vendar so jih sodelujoči sprejeli.