Pahor se je uvodoma zahvalil Danilu Türku in mu zaželel vse dobro v prihodnje. Izpostavil je, da se najšibkejši oklepajo le še svojega dostojanstva, nekateri pa se počutijo oropanega tudi tega. "Štiri leta krize so nas izčrpala," je dejal.

A, je dodal, prihodnost je še vedno odvisna od naše volje in odgovornost imamo zdaj. Izpostavil je nujnost trdne volje politike za izhod in to, da bo to zgodovinski podvig "vseh naših ljudi". Kriza nas je ujela nepripravljene, tako Pahor, zato je Slovenijo stresla v temeljih, razgalila pa je tudi njeno moralno razsežnost. Naloga politike je zdaj, da odpravi občutek, da predpisi ščitijo neenakosti in neupravičenosti. "To je ultimat," je poudaril.

Po njegovih besedah je spoznanje, da je prava država lahko le pravna država, dozorelo prepozno. "Če bomo pravno učinkovito preprečevali in kaznovali zlorabe oblasti in moči v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh, bomo imeli tudi prepotrebno podporo ljudi," je dejal.

Sovražnika obup in malodušje
Upreti se moramo malodušju in obupu, saj smo drugače pogubljeni, je prepričan. Po drugi strani pa, če se jim upremo in se s težavami spopademo, jih bomo rešili. Politika mora zato čim bolj enotno predstaviti načrt za rešitve. "Čas in odločenost za skupno in garaško delo sta zdaj bistvena. In naj se nihče od nas ne nadeja posebnih pohval, če bo vse skupaj uspelo. Največja nagrada bo zadoščenje, da ljudi nismo pustili na cedilu," je poudaril.

Ob tem je dodal, da si bo za to prizadeval od prvega dne mandata ter za okviren dogovor med vlado in opozicijo. Izpostavil je še pomembnost dostopa do virov financiranja, s čimer bi dobili denar za naložbe z vsestranskimi učinki. "To bi spremenilo atmosfero in povrnilo zaupanje v politiko. Ta kljubovalnost, da obstanemo, je vendar v našem narodnem značaju. Ko je najtežje, smo najboljši. Ko smo enotni, smo močnejši," meni Pahor.

Kakšna bo evropska prihodnost
Ob koncu govora se je dotaknil še EU-ja in njenega trenutnega razpotja, pri čemer je povedal, da so večja pooblastila Bruslja eno glavnih vprašanj sedanjosti in prihodnosti zveze. Pahor sluti čas, ko bo EU pred članice postavil izbiro o prenosu suverenosti držav na skupnost. Sam si bo prizadeval, da bomo pripravljeni na to dilemo, in povabil k razmisleku o skupni evropski prihodnosti.

"Nocoj sanje niso samo dovoljene, zdaj so nujne. Nikoli našemu narodu ni bilo nič podarjeno. Vse si je moral izboriti sam. Zdaj ni nič drugače. Gremo skupaj naprej," je sklenil.

"Življenjskega pomena je, da dosežemo enotnost"
V nedeljo bo Pahor tudi uradno nastopil svoj petletni mandat in prevzel posle od predhodnika Danila Türka. Prisegel je na slavnostni seji, na kateri zaznamujejo dan samostojnosti in enotnosti ter 20. obletnico delovanja državnega zbora.

Slavnostna govornica je bila podpredsednica DZ-ja Romana Tomc. "Ko se ozremo nazaj na čas plebiscita, imamo občutek, da druge možnosti sploh ni bilo, da izid plebiscita ne bi mogel biti drugačen in da je bila visoka udeležba sama po sebi umevna, saj je bil cilj vsem enoten." Tudi danes imamo skupne cilje, je oddala in se vprašala, zakaj se torej zdaj tako zatika.

Poudarila je, da sporočila, ki prihajajo z ulice, ne smejo ostati preslišana. "Odgovornost je beseda, na katero smo v vseh teh letih samostojnosti prevečkrat pozabili." Še posebej se morajo odgovornosti zavedati nosilci oblasti, ki so po njenih besedah dolžni vsak na svojem področju izkazati spoštovanje ljudem, ki so jim zaupali upravljanje te države.

"S povrnitvijo medsebojnega zaupanja v celotni družbi, z zavedanjem, da je spoštovanje do soljudi ena temeljnih vrednot, in z upoštevanjem, da je svoboda posameznika omejena s svobodo drugih posameznikov, se lahko nadejamo tudi umiritve neproduktivnih idej, ki blokirajo delovanje države," je poudarila. "V tem trenutku je življenjskega pomena, da dosežemo enotnost." Tako se bomo lahko po njenem mnenju vrnili med perspektivne mlade države.

Predstavili so tudi izseke iz dokumentarnega filma "20 let državnega zbora" avtorice Ljerke Bizilj, ki ga je v okviru 20. obletnice državnega zbora pripravila Televizija Slovenija v sodelovanju z DZ-jem.

Proslava ob spremljavi protesta
Sejo in državno proslavo je spremlja tudi kulturna manifestacija. Kulturniki in umetniki so pripravili t. i. Protestival, policisti pa so že pred tem z ograjami ogradili parlament in Trg republike in nanj niso spustili protestnikov.