Direktor Judovskega kulturnega centra in Mini teatra Robert Waltl je prejel red za zasluge za izjemni prispevek k spominjanju in ozaveščanju o holokavstu in o pomenu strpnosti ter za dolgoletno delovanje v gledališki umetnosti, so sporočili iz urada predsednika republike.

"Robert Waltl je lutkar, igralec, režiser, dramaturg, umetniški vodja, direktor. Predvsem pa je Robert Waltl človek, ki svoje dobre zamisli spreminja v sijajne pridobitve za vse – za svojo ulico in mesto ter svet okoli sebe. Nazadnje se zdi, kot da smo jih vedno imeli, a v resnici brez Roberta Waltla ne bi bilo številnih gledaliških predstav, festivalov in umetniških akcij, Mini teatra, Hiše strpnosti in Judovskega kulturnega centra Ljubljana," so zapisali v uradu.

Dodali so, da Waltl v slovenskem gledališkem in družbenem prostoru ruši tabuje, odpira možnosti, zdravi človeške občutke in opominja na moč spomina. Prejemnik reda za zasluge je v zahvali med drugim dejal, da si upa trditi, da je to potrditev ne le njegovih prizadevanj, da bi s svojim delom oplemenitil življenje v naši državi, ampak "priznanje naši popolni različnosti, pa tudi želji, da bi s svojim delovanjem prispevali k skupnosti, v kateri živimo".

Pravice izgnancev in žrtev vojnega nasilja

Sorodna novica Ivica Žnidaršič: "Najhuje je bilo gledati prisilno delo in smrt staršev"

Red za zasluge je prejela tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Ivica Žnidaršič, in sicer za zasluge pri uresničevanju pravic izgnancev in žrtev vojnega nasilja ter za dolgoletna prizadevanja za kulturo spominjanja.

Sorodna novica Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico

"Ustanovitev evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma v Brestanici, uspešna prizadevanja za ohranitev in obnovo nekdanjega zbirnega taborišča pri gradu Rajhenburg, številni članki, predavanja, knjige, razstave v okviru društva izgnancev – vse to nosi neizbrisen pečat prizadevanj Ivice Žnidaršič za spomin in opomin na tragedijo slovenskega izgnanstva," so med drugim poleg številnih drugih dosežkov spomnili pri uradu predsednika republike.

Dodali so še, da so bile tudi in predvsem zaradi njene velike vztrajnosti, poguma in strokovnega dela s sprejetjem zakona o žrtvah vojnega nasilja skoraj 70.000 Slovencem priznane pravice do posebnega varstva, simbolična mesečna renta in odškodnina, ter jo opisali kot "srce, obraz in vest slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja". V njenem imenu je odlikovanje prevzel njen brat Franc Žnidaršič.

Pomagati otrokom, ki bolehajo za rakom

Medaljo za zasluge za izjemno delo za ranljive in pomoči potrebne ljudi, zlasti otroke, pa sta prejela ustanovitelja Inštituta Zlata pentljica, za otroke z rakom, Valerija in Ivo Čarman. Zakonca sta po navedbah urada "s svojimi velikodušnimi, srčnimi in plemenitimi dejanji za sočloveka že več kot 30 let vzor aktivnega državljanstva".

Najbolj znana sta po svojem dobrodelnem delu z otroki, obolelimi za rakom, ki sta ga začela, ko je nekdanji vrhunski športnik Ivo Čarman na pobudo Nedeljskega dnevnika kot Miklavž obiskal in obdaroval otroke na pediatrični kliniki na Vrazovem trgu. Sodelovanje pa se ni omejevalo le na Miklavževe obiske in darila. Zakonca Čarman sta z otroki in njihovimi družinami navezala redne stike, jim pomagala pri reševanju vsakdanjih težav in tegob ter jim tudi sicer stala ob strani v težkih trenutkih, so spomnili pri uradu.

Bila sta med prvimi, ki so se zavzemali za to, da se o otroškem raku spregovori bolj odprto in da se tudi s tem razgradijo številni predsodki. Valerija Čarman je v zahvali med drugim poudarila, da je vsaka nagrada ali pohvala, ki jo človek prejme v življenja, odraz, da nekdo opazi tvoje delo. Ob tem je spomnila na stavek, ki ga je njen mož izrekel pred leti in ki je vodilo njunega življenja in dela: "Naše srce je preveliko, da bi ga imeli samo zase, vedno ga lahko košček poklonimo nekomu."