ostor skupnega spominjanja. Narod, nacijo, zrelo nacijo konstituirajo skupni spomini. Kakršni smo, smo zaradi naših spominov," je na svečanosti ob odkritju spomenika vsem žrtvam vojn dejal predsednik države Borut Pahor.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Govorec je bil predsednik države Borut Pahor, sledila pa je molitev za žrtve, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore.

Predsednik republike Borut Pahor, tudi idejni oče spomenika vsem žrtvam, je v govoru povedal, da se Slovenija z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vzpostavlja kot zrela nacija.

"Dobivamo osrednji prostor skupnega spominjanja. Narod, nacijo, zrelo nacijo konstituirajo skupni spomini. Kakršni smo, smo zaradi naših spominov," je dejal in poudaril, da se zdi, da je slovenski narod zgodovina močno in surovo preizkušala.

"Pot v nacionalno in politično svobodo je bila dolga, prepojena z odtekajočim življenjskim sokom in grenkimi žalostnimi solzami. Ob njej so na eni ali drugi strani poti ali pozabljeno daleč od nje ostajale žrtve. Zdaj smo odmeve vseh njihovih trpečih duš končno simbolno poklicali k zadoščenju, pokoju in spokoju na skupnem mestu. In zdi se mi, kot bi od njih slišal docela iskren apel – nikoli več vojne, nikoli več bratomorne vojne. Kot bi odzvanjali Prešernovi verzi. Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo," je dejal Pahor zbranim na slovesnosti ob spomeniku, ki po njegovih besedah vse Slovenke in Slovence nagovarja k pomiritvi in spravi.

Spomin na žive in mrtve
"Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v metaforičnem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim. Nagovarjal nas bo k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi. Znotraj našega naroda in z drugimi," je še povedal predsednik republike.

"Strašno sem ponosen, da sem Slovenec. Ne zato, ker bi čutil večvrednost v primerjavi z drugimi narodi. Marveč zato, ker ne čutim absolutno nikakršne manjvrednosti. Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se kljub vsemu prerekanju ne sovražimo. Našim otrokom bo to strašno čustvo prihranjeno. Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje," je govor končal Pahor in za konec spomenik označil za spomenik ljubezni.

Ob začetku slovesnosti je državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika republike Pahorja sta pri tem spremljala predsednik državnega zbora Milan Brglez, premier Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Nadškof Zore je molil za spravo in mir
Državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom je sledila molitev za žrtve, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. "Ti, naš Bog, si gospodar živih in mrtvih; z besedo kesanja Te prosimo odpuščanja za vse smrti, ki so jih drug drugemu povzročili ljudje. Ker si do vseh usmiljen, te ponižno prosimo, naj vsi, za katere ti izrekamo svoje molitve, zaradi tvoje dobrote dosežejo odpuščanje svojih grehov, se srečni veselijo nad teboj in te hvalijo brez konca. Slovenskemu narodu pa nakloni spravo in mir, da se takšno nasilje ne bo nikoli več ponovilo," je v molitvi med drugim prosil Zore.

Spomenik, ki združuje ali razdvaja?
Spomenik vsem žrtvam vojn je že pred odkritjem delil slovensko politično sceno, predvsem tiste na bolj skrajnih političnih bregovih. "Na današnji dan leta 1920 so fašisti požgali Narodni dom v Trstu. Na današnji dan leta 2017 jim v Ljubljani postavljamo spomenik," so zapisali na Facebooku v Levici, ki meni, da gre za spomenik zgodovinskega revionizma. "Ironično je, da je prav (leva)sredina največ storila za revizijo zgodovine – "oče" spomenika je Borut Pahor, gradi pa ga ministrstvo Anje Kopač Mrak -, za izničenja statusa in vloge Narodnoosvobodilnega boja ter s tem odprla vrata rehabitilitaciji skrajne desnice, ki že straši pri nas in po Evropi," so še zapisali.

Krščanski forum največje opozicijske stranke pa je na SDS-ovi spletni strani zapisal, da se "v ozadju dogodka, ki naj bi končno povezal sprte strani, znova skriva temni madež ne samo izkrivljanja zgodovine, pač pa tudi onečaščanje žrtev." "Dokler bodo po Sloveniji stali spomeniki, ki poveličujejo komunistično revolucijo, je nesmiselno z dragimi spomeniki ustvarjati iluzijo sprave, ki je še vedno ni. Ni pa je predvsem zaradi nezmožnosti soočenja z resnico ter zaradi radikalizacije ideoloških naslednikov tistih, ki so zločine izvajali," so dodali.

Na prireditvi ni bilo predstavnikov borcev
Na slovesnosti pa ni bilo tudi uradnih predstavnikov največje veteranske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. "Slovesnost, ki jo organizira in prireja država, predstavlja kršitev Ustave Republike Slovenije v kateri je določena ločitev cerkve in države. V program slovesnosti nikakor ne sodijo molitve katerega koli cerkvenega dostojanstvenika, pa naj bo to katoliški, protestantski, judovski, pravoslavni ali pa muslimanski," menijo v ZZB NOB in dodajajo, da "sama zasnova spomenika bolj spominja na razdvajanje in kaže na skrito željo po nekakšni "spravi," s katero se, ve se kdo, nabirajo volilni glasovi."