Pahor je v izjavi po srečanju poudaril, da je ves demokratični svet utemeljen na svobodi, celotna kompozicija našega življenja pa je zgrajena na predpostavki številnih svoboščin. "Razumemo tudi, da svobode niso absolutne, predvsem pa, da so omejene s svobodami in pravicami drugih. V običajnih razmerah, v svobodnem in demokratičnem svetu s svobodo, pravico in njunima omejevanjema ni težav. S tem znamo normalno živeti," je dejal.

Sorodna novica Dragoš: Človekove pravice so za vse ljudi, tudi begunce in Rome

A težava po njegovih besedah nastane, ko razmere niso običajne, tudi če pravo ureja take situacije. "Pravne norme zagotavljajo, da zaradi neobičajnih razmer ni kaotičnega ukrepanja in nas varujejo pred samovoljami. Morda niso idealne, a moramo zaupati tistim, ki presojajo o njih in njihovem spoštovanju," je dejal.

Spomnil je, da že skoraj dve leti živimo v neobičajnih razmerah in da v takih okoliščinah nikomur ni lahko, zlasti ne tistim, ki morajo skrbeti za uveljavitev temeljne pravice do življenja in do zdravja. Ob tem je izpostavil strokovne, zdravstvene in politične oblasti, ki "se po najboljših močeh trudijo sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije in za obvarovanje življenja in zdravje ljudi".

"Pričakovano je, da pri ukrepanju oblasti ne gre za napad na naše svoboščine in pravice, ampak za zavarovanje našega zdravja in da se pri tem pojavljajo številne dileme, od zdravstvenih do pravnih in političnih. Zelo je pomembno vedno znova ugotavljati, da v takih razmerah nikomur ni lahko. Mislim, da bi morali pri naših odzivih na te razmere to dejstvo, da nikomur ni lahko, bistveno bolj upoštevati," je ocenil.

Po njegovih besedah sta na začetku epidemije prevladovala strah in nevednost glede virusa, zato smo omejitve naše svobode sprejemali z razumevanjem. Ko je pri številnih ta strah popustil in ko se je zdelo, da o virusu vemo dovolj, za mnogo ukrepov ni bilo več razumevanja. A kot poudarja, nevarnost za naša življenja še vedno obstaja, tudi če koga ni več strah.

Poudaril je, da se imamo pravico vživeti v svojo težavo, a imamo tudi dolžnost, da se vživimo v težavo drugega in tako skupaj premagamo to krizo. "To nam bo vrnilo normalno, običajno življenje, utemeljeno na številnih pravicah in svoboščinah, to pa je prav zares želja vseh. Ta cilj nas povezuje, razumeti moramo le, da zmagamo le skupaj," je pozval.

Po oceni Svetine pa je po eni strani zelo pomembno zavedanje človekovih pravic, v katere je epidemija covida-19 močno posegla in smo se vsak dan morali odpovedati delu pravic. Hkrati pa se moramo zavedati, da je vsak od nas odgovoren za to, da to krizo premagamo.

"Trdno verjamem, da bomo po koncu krize izšli močnejši, da bomo zmagovalci vsi in da nikogar ne bomo puščali za seboj, ampak da bomo zakorakali v boljši čas. Morali pa se bomo zavedati, da so bile človekove pravice, ki so bile omejene, temeljne. Zavedati se jih moramo tudi vnaprej in da bomo nivo človekovih pravic dvignili na še višji nivo," je dejal.