O ponudbi koalicije za sodelovanje z opozicijo je premierja na seji DZ-ja spraševal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Zanimalo ga je, ali je ponudba, ki jo je premier podal prejšnji teden, iskrena in resna, koalicijsko usklajena ter operativno razdelana.

Premier Borut Pahor je odgovoril, da morajo biti izkušnje iz prejšnjega mandata glede sodelovanja med opozicijo in koalicijo spodbuda za naprej. Trdi, da je mnenje večine parlamentarnih strank, da mora biti sodelovanje praktično in pragmatično.

"Ve se, na čigavi strani je odgovornost"
"Sodelujmo tam, kjer smo končali. Brez poizkusa, da pred sodelovanjem ali kot pogoj zanj uskladimo neko besedilo. Če se bo politika veliko ukvarjala z nekim dokumentom, bomo izgubljali čas in energijo, ki bi ju lahko vložili v reševanje problemov. Prejšnji teden sem povabil predsednika SDS-a na razgovor in upam, da bova lahko skupaj ugotovila prioritete za naprej," je dejal Pahor.

Tanka je še zanimalo, kateri so naslednji koraki glede sodelovanja in ali se pridružuje mnenju ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, da je predlog predsednika SDS-a Janeza Janše za sodelovanje, smrt za demokracijo.

"Ne mislim, da je sodelovanje med političnimi silami nevarnost za politični red, saj se ve, na čigavi strani je odgovornost. Bodimo praktični. Razmere so preveč strateške, da bi se ukvarjali sami s sabo," meni Pahor.

"Resne države lastništva največjih bank nikoli niso izpustile iz svojih rok"
Tanko, ki ni bil zadovoljen z odgovorom Pahorja na poslansko vprašanje, pa je opomnil: "V predhodnem mandatu je opozicija velikokrat rušila zaupanje, pa koalicija nikoli ni prekinila partnerstva."

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa je premierja spraševal o prodaji državnega premoženja. "Finančna kriza ne more in ne sme biti alibi za izgubo večinskega slovenskega deleža v najpomembnejši banki in ne sme biti alibi, da bi storili kakšno neumnost z ustanavljanjem nekega logističnega mastodonta zato, da bo zadeva še manj transparentna, kot je sedaj. Resne države lastništva največjih bank nikoli, poudarjam nikoli, niso izpustile iz svojih rok," je opozoril Žerjav.

Pahor: Banka ima možnost
Pahor je spomnil, da je državni zbor pred kratkim sprejel zakon o upravljanju kapitalskih naložb. "Sedaj je na vladi, da pripravi strategijo. Z generalno sekretarko ugotavljava, da bo to pripravljeno do jeseni," napoveduje.

Zagotovil je: "Nas prihodnost te banke skrbi. Želimo omogočiti, da bi postala uspešen finančni igralec na regionalnem področju. Možnost banka ima, uresničiti pa jo je mogoče zgolj z dokapitalizacijo."

NLB bo politično vprašanje
"Imamo dve možnosti - ali bremenimo proračun ali pa bo ta potreba servisirana z vstopom novega strateškega partnerja ali konzorcija teh partnerjev. Vem, da bo to na koncu politično vprašanje. Vendar naj politika odloča na osnovi strokovnih argumentov. Z vstopom strateškega partnerja Slovenija izgubi večinski, a ohrani kontrolni delež, s tem pa onemogoči, da bi strateški partner banko izčrpal. Nobena skrivnost ni, da imamo v vladi o tem različna stališča," je dejal.

Tudi Žerjav ni bil zadovoljen z odgovorom Pahorja, prepričan pa je: "V času krize preveč drvimo z odločitvami, še posebej v primeru NLB-ja." Pahorju je predlagal združitev Nove Ljubljanske banke z Zavarovalnico Triglav, saj je prepričan, da bi tako dobili "močan finančni steber, ki bi veliko lažje kljuboval močni konkurenci".

Jelinčič: Zasebne vlagatelje sem imel zagotovljene
Premier je odgovarjal tudi na vprašanje predsednika SNS-a Zmaga Jelinčiča o tem, kaj je z afero, v kateri sta bila on in minister za kmetijstvo Milan Pogačnik osumljena podkupovanja, in kaj se dogaja s projektom postavitve aeronavtičnega muzeja v Pomurju.

Pahor je odvrnil, da preiskavo podkupovanja opravlja pristojno tožilstvo in se vlada vanjo ne vmešava. Dodal je, da na projekt aeronavtičnega muzeja gleda s simpatijo, vendar se mu postavlja vprašanje finančne konstrukcije projekta. "Če bomo pridobili sredstva iz kohezijskih skladov, se z občino dogovorili glede namembnosti zemljišč in zagotovili zasebni kapital, potem mislim, da bi lahko projekt nadaljevali. Slovenija je premajhna, da bi financirala svoj lasten razvoj, zato smo odvisni od domačih in predvsem tujih zasebnih investicij, za katere pa obstaja velik interes," je prepričan.

Jelinčič je zatrdil, da je imel zasebne vlagatelje že zagotovljene, vendar država ni hotela sodelovati, ker je zadeve vodil on in ne nekdo npr. iz LDS-a. Kot pravi, bi država morala samo dobiti eksponate in urediti namembnost zemljišč, saj ona odloča o tem in ne občina. Povedal je še, da je aeronavtični muzej naložba, ki bi bi se vrnila v dvanajstih letih in bi pripomogla k razvoju Pomurja, kar pa, po njegovih besedah, vlade ne zanima.

Bo protipravno pridobljeno premoženje (lažje) odvzeto?
Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem je predsednika vlade spraševala o ureditvi področja zakonodaje glede začasnega odvzema oz. zamrznitve osumljenčevega premoženja v primeru suma, da bi lahko bilo to premoženje pridobljeno na protipraven način. Zalokarjeva je prepričana, da bi bilo zaradi dogodkov, kot je bila, npr. akcija Balkanski bojevnik, takšno ureditev treba sprejeti čim prej.

"Sprejeti so bili nekateri zakoni, ki skušajo slediti najboljšim primerom ureditve drugje, tudi zakon o integriteti. Že sedaj imamo možnost zaplembe premoženja, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem," je odvrnil Pahor. Pojasnil je, da je pravosodni minister Aleš Zalar na vladi že sprožil vprašanje posodobitve zakonodaje z novelo, ki bi prinesla t. i. obrnjeno dokazno breme. Kot pravi je Minister Zalar za september sklical konferenco o odprtih vprašanjih glede zasega premoženjskih koristi, "vse to pa vodi do odločitve vlade, da posodobi zakonodajo povsod tam, kjer meni, da lahko naredimo korak naprej v zavarovanju pravne varnosti ljudi", je še dejal.