S socialnimi partnerji in sindikati se bo pogovoril o tem, kako zmanjšati javno upravo tako, "da se ta ne bi zmanjševala samo zato, ker gredo eni v pokoj, ampak tudi za to, ker nekateri ne opravljajo dobro svojega dela".

"Sleherni predstojnik v javni upravi bi imel možnost, da izbere sodelavce in jih odpušča glede na to, kakšno je njihovo delo. Ta proces bo treba izpeljati z vrhunsko diplomacijo na domačem parketu," je po seji vlade dejal premier in dodal: "Obračam se na javnost, da razume moj poskus. Morda bo neuspešen, upam, da ne."

Policisti - če bo potrebno, bo dodatke črtal DZ
Ponovno se je odzval na zakon o policiji v pripravi notranjega ministrstva na čelu s Katarino Kresal, ki predvideva nove plačne dodatke za policiste. Napovedal je sestanek z vsemi sindikati (policijski sindikat je predlog zakona podprl, cariniki so napovedali stavko), nihče izmed njih pa ne sme biti privilegiran.
Če ne bo nikakršnega soglasja in se izkaže nujnost popravka, pa se tiste štiri sporne člene, ki posegajo v plačni sistem, lahko vedno z dopolnili spremeni v parlamentarnem postopku, je še dejal. Izrazil je prepričanje, da namen Kresalove nikoli ni bil skrivanje teh štirih členov, saj sta bila oba zakona v pripravi kar leto in pol in obsegata 300 členov.

"Gantarjev odhod bi povzročil takojšnjo krizo"
Pahor se je v ponedeljek pogovarjal s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem (Zares). Vsebina pogovora ostaja neznana, razkril je le, da želi Gantarja še naprej na istem položaju, čeprav je član opozicijske stranke. Njegov odhod bi po Pahorjevem mnenju povzročil krizo in entropijo, saj ima veliko pomembnih pristojnosti, ki jih ne more delegirati na podpredsednike DZ-ja. Ustavil bi se velik del zakonodajnih obveznosti in vsi vnovični predlogi vlade, je zatrdil premier.

Gantar je pred časom napovedal dva mogoča scenarija. Če bi zaupnica premierju padla, bi Gantar ostal na položaju do volitev. Če pa bi Pahor zaupnico poslancev dobil, bi Gantar odstopil, saj bi bilo dovolj časa za izvolitev novega.

Trije kandidati za vodenje SVLR-ja
Pahor je dejal tudi, da bo v kratkem, na voljo ima še 10 dni, ministra za Slovence po svetu Boštjana Žekša "razbremenil operativnih poslov" v službi za lokalno upravo in regionalno politiko. Povedal je, da izbira novega vodje službe ne bo težka, saj izbira le med tremi kandidati, s katerimi bo v prihodnjih dneh opravil pogovore.

"Slovenci na Hrvaškem so presenečeni"
Odnosi s sosedi se izjemno izboljšujejo, krona pa je sprejetje zaščitnega zakona za manjšino v Avstriji - ki pa je le prvi korak do izpolnitve 7. člena Avstrijske državne pogodbe, trdi Pahor.

"Avstrijski parlament je sprejel odločitev brez presedana v zgodovini," je po redni tedenski seji vlade dejal premier Borut Pahor. Zakon o narodnih skupnostih po eni strani sicer ni idealen in Slovencem v Avstriji odvzema nekatere že pridobljene pravice. Po drugi strani pa so Slovenci dobili potrjen nabor pravic, do katerih so prišli v kompromisnih pogovorih med manjšino in avstrijsko zvezno vlado. Napovedal je, da bo Slovenija kot sila zaščitnica manjšine in naslednica Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 še naprej delovala v smeri polne izpolnitve njenega 7. člena. "To je le prvi korak do izpolnitve," je zatrdil.
Pahor je dejal, da se razmere v slovenski soseščini na splošno izjemno izboljšujejo. Poleg tokratnega dosežka z Avstrijo kmalu sledi srečanje madžarske in slovenske vlade, v Italiji so dosegli sprejetje zaščitnega zakona za manjšino, "naši ljudje, ki letujejo na Hrvaškem, pa so prijetno presenečeni nad tem, kako dobro so sprejeti". Spomnil je tudi na obisk vseh štirih predsednikov sosednjih držav na slovenski proslavi ob 20. obletnici samostojnosti - dosežek, s katerim se ne more pohvaliti nobena druga država srednje in vzhodne Evrope, nastala po letu 1990, je zatrdil Pahor.