"V avstrijskem parlamentu je v proceduri ustavni zakon, ki je do Slovencev zelo restriktiven. Je pravna pot, da se obide Avstrijsko državno pogodbo, je de facto njena enostranska revizija," je na tiskovni konferenci dejal slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle. Izrazil je mnenje, da je to velik odklon od ravni pravic, ki jih je avstrijsko ustavno sodišče z odločbami naši manjšini že potrdilo, poleg tega sploh ne omenja več Slovencev na avstrijskem Štajerskem.

Po njegovih trditvah je med ustavnimi pravniki razširjeno mnenje, da je ta ustavni zakon, ki je nastal na podlagi sporazuma o dvojezični topografiji, obvod za Slovence, da ne bi imeli več prizivne instance za varstvo svojih pravic. Ustavno sodišče namreč ne bi imelo več možnosti, da o tem razsoja, vsem tem zapletom bi se po njegovem mnenju izognili z navadno uredbo avstrijske vlade.
"Vlada ne upošteva smernic državnega zbora"
Peterle se je obrnil tudi na slovensko stran zgodbe, na delovanje slovenske vlade. Ta je dolžna izvajati zunanjo politiko, ki jo določi državni zbor, ki je o tem večkrat dal svoje smernice. Komisija za odnose z zamejci se je že leta 2006 zavzela za ureditev na način, ki ne bi omejeval ustavnega varstva manjšine, prav tako pozneje odbor za zunanjo politiko DZ-ja, je zatrdil Peterle.

Takšno neskladje med DZ-jem in vlado je za Peterleta zelo skrb vzbujajoče - še posebej stališče predsednika vlade Boruta Pahorja, da bodo manjšini prvič zagotovljene ustavne pravice. "Nihče v Sloveniji, ki ima dolžnost - še posebej ustavno - da dela za pravice manjšin, ne more iti pod to, kar je že uveljavilo avstrijsko ustavno sodišče," je izjavil Peterle in vlado javno pozval, naj v svojih diplomatskih izvajanjih zakonu nasprotuje.

Na vidiku nov arbitražni postopek
Ker je to po Peterletovih besedah enostranska revizija mednarodno veljavne državne pogodbe, moramo odločno povedati, da ustavnega zakona ne podpiramo, čim prej sprožiti postopek za notifikacijo pravnega nasledstva pri depozitarju pogodbe (Rusiji). Če pa bo šlo "tako naprej", je treba čim prej sprožiti arbitražni postopek po 35. členu te pogodbe.

Peterle: V pozabo tudi Unescova dediščina
Ledinska krajevna imena so uradno del Unescove svetovne kulturne dediščine, s tem sporazumom pa gre po Peterletovih besedah tudi to v pozabo.

So s tem Avstrijci "poplačali" svoj državni dolg?
"Avstrijski predsednik Heinz Fisher pravi, da bo z ustavnim zakonom izpolnjena še zadnja obveznost iz Avstrijske državne pogodbe. Ta trditev bi morala naleteti na pozorna ušesa," je izpostavil Peterle. Slovensko zunanje ministrstvo namreč zagovarja stališče, da je ustavni zakon le korak v smeri izpolnitev obvez, izhajajočih iz Avstrijske državne pogodbe.

"Slaba vest avstrijske vlade"
Marjan Pipp iz Narodnega sveta koroških Slovencev je opozoril, da je sporen tudi "kompromis" o topografiji, ki poimensko določa 164 krajev, kjer se lahko namesti dvojezične krajevne napise. Spomnil je na Avstrijsko državno pogodbo, ki je Avstriji sploh omogočila državnost in ki sploh ne določa odstotnega deleža manjšine za postavitev dvojezičnih napisov. Ta govori le o narodnostno mešanem območju, je pojasnil Pipp. Kljub temu so odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, ki to mejo določajo na 10 odstotkov, upoštevanja vredne, najnovejši "kompromis" pa določa 17,5 odstotka.

"S tem se legalizira asimilacijski proces"
Merilo Evropske unije in Sveta Evrope je, da se za tovrstna vprašanja uporablja zadnje ljudsko štetje pred sprejetjem sporazuma. Avstrijska vlada je že leta 1966 izdelala načrt za rešitev vprašanja, ki je upošteval 10-odstotni kriterij, še precej pomembneje pa je, da je upošteval zadnji popis prebivalstva pred podpisom državne pogodbe. Vsakršno drugačno ravnanje namreč legalizira asimilacijske procese in pritiske in to je tudi evropsko stališče, je še zatrdil Pipp.

Avstrijski parlament bo o zakonu glasoval predvidoma v sredo.