"Glede na to, da sta pristali obe strani, torej tako avstrijska politika kot predstavniki slovenske manjšine, je to dogovor, ki zadovoljuje obe strani," je dejal uradni govorec na MZZ-ju Milan Balažic. "To pomeni, da je takšen dogovor zaključek dolgega procesa, ki je bil poln konfliktov in neljubih dogodkov," je še ocenil in dodal, da je "tokrat prišlo do takšne koncentracije razuma na obeh straneh, da je končno tudi avstrijska stran spoznala, da mora izpolniti vse dolžnosti in zaveze iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe". "To je pozitiven premik v pravo smer, upamo pa, da bo dogovor v najkrajšem možnem času uresničen na terenu, kar pomeni, da bodo te dvojezične table tudi postavljene," je še povedal.

Tudi v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu so dejstvo, da so dosegli sporazum, ocenili kot pozitivno, vsekakor pa bi si "tako mi kot manjšina verjetno želeli še boljšega sporazuma", je za STA dejal državni sekretar v uradu Boris Jesih. Trenutno pa se jim zdi sicer najpomembneje, da ima manjšina dovolj časa za preučitev, ali je ta sporazum tak, da ga lahko dokončno potrdi. Pomembno je tudi, izpostavlja Jesih, da so si bili vsi trije predstavniki manjšine glede sporazumu enotni.
Preboj
V tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem so v Celovcu v petek pozno zvečer dosegli dogovor. Dvojezične krajevne table naj bi postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Podlaga naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001, kar naj bi pomenilo od 150 do 160 dvojezično označenih krajev.

Kot sta po osemurnih pogajanjih sporočila avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer in deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler, naj bi ureditev začela veljati do 30. septembra letos v obliki ustavnega zakona. Dogovor naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo in dvojezične otroške vrtce, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Rešitev smo postavili na sredino mostu"
Dörfler in Ostermayer sta pohvalila vse udeležence pogovorov. Državni sekretar je poudaril, da je v reševanje problematike vložil veliko časa in truda, "obilica časa pa se je obrestovala". Dörfler je 17,5-odstotno mejo pojasnil kot kompromis med desetimi odstotki, ki jih je pri odločbah o dvojezični topografiji uporabljalo avstrijsko ustavno sodišče, in 25 odstotki, ki so bili zapisani v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976. "Rešitev smo postavili na sredino mostu," je zatrdil deželni glavar.

Po besedah predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma dogovor sicer ni to, kar je pričakoval, saj je računal na nekoliko več širokogrudnosti. Konec koncev pa je privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme". Do zdaj je manjšina vedno zahtevala svoje pravice, večina pa jih ni zagotovila. Z zdaj doseženim kompromisom bi lahko presegli ta razkorak, je prepričan Sturm.

Inzko: Podpora slovenske manjšine ni zagotovljena
Medtem ko je predsednik ZSO-ja dejal še, da lahko kompromis podpira tudi osebno, pa je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko precej bolj zadržan. Na vprašanje, ali lahko sprejme 17,5-odstotno mejo, je Inzko dejal, da podpira veliko delov dogovora, v prihodnjih tednih pa naj bi še delali pri podrobnostih. V pogajanjih se je strinjal, da se ta predlog predloži organom NSKS-ja. A kot je opozoril, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja v NSKS-ju, sprejel drugačna izhodišča, zato je mogoče sklepati, da podpora NSKS-ja v petek sprejetemu dogovoru ni zagotovljena.

Ostermayer je po pogajanjih pojasnil, da bodo vse udeležene strani o dogovoru odločale še v svojih organih. Sam se bo trudil v avstrijskem parlamentu zagotoviti potrebno dvotretjinsko večino za ustavni zakon. Obenem je napovedal pogovore z župani občin, ki jih zadeva nova ureditev. Dörfler je prepričan, da bo njegova stranka, koroški svobodnjaki (FPK), dogovor podprla.

Kancler Fraymann čestital pogajalcem
"Sprejemam to, da marsikdo ne podpira dogovora, ampak to ne bo spremenilo rešitve," je glede v pogovoru z novinarji dejal Dörfler. O preboju še ni želel govoriti, saj naj bi bil ta dosežen šele, "ko bo parlament potrdil ustavni zakon". V skladu s časovnim načrtom naj bi vse v pogajanjih udeležene strani o dogovoru v svojih organih odločale in glasovale do velike noči, torej do 24. aprila. Parlament naj bi nato o predlogu ustavnega zakona odločal še pred poletjem.

Je pa izid pogajanj za preboj označil vodja koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser. Zadovoljstvo je izrazil tudi vodja koroške Ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz, ki je menil, da bi bila škoda, če bi dogovor katera izmed strani zavrnila.

Bolj zadržano so dogovor sprejeli Zeleni, ki menijo, da 17,5-odstotni kompromis pomeni izogibanje 10-odstotni meji, ki jo določa ustavno sodišče. Skeptični so za zdaj tudi v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ), saj po njihovem mnenju še niso jasne podrobnosti in je zato "več točk še odprtih".

Vsem udeležencem pogajanj je že čestital zvezni kancler Werner Faymann, po mnenju katerega so uspešna pogajanja položila temelj za nadaljnje usklajevanje tako na Koroškem kot v parlamentu. Svojo podporo je napovedal vsem nadaljnjim korakom v postopku sprejetja dosege, še poroča APA.