Bistveno je mirno reševanje konfliktov po svetu, a tu Združeni narodi (ZN) po mnenju slovenskega predsednika Boruta Pahorja niso najbolj učinkoviti in se morajo prilagoditi novim okoliščinam in ravnotežju moči v svetu, saj v nasprotnem tvegajo, da bodo postavljeni na stranski tir dogajanja. "Uporaba sile kot skrajnega sredstva reševanja konfliktov brez potrebne podpore ZN-a - na primer v vojni proti terorizmu - lahko povzroči zaton politične in varnostne arhitekture, vzpostavljene po koncu druge svetovne vojne," je opozoril.

Pahor je nadaljeval, da digitalizacija 21. stoletja ne bo prinesla zgolj rešitve številnih zagat, ampak tudi nove težave, ki bodo poglobile izzive človeštva. Na prvem mestu so to neenakosti, predvsem na področju socialne pravičnosti, kar ogroža svetovni mir. Svet po njegovih besedah še ne razume tradicionalnih vzrokov za uporabo sile med državami in znotraj njih, kaj šele, da bi se jih bil sposoben znebiti.

Vsesplošno zavedanje o družbenih neenakostih, ki je po Pahorjevem mnenju eden vzrokov konfliktov v družbah mednarodne skupnosti, je tlakovala prav informacijska revolucija. "Na začetku bodo ovire, vendar pa nas bo zgodovinska nujnost prisilila k skupnim prizadevanjem," je prepričan Pahor.

Delovna mesta, ki še ne obstajajo
Uspešnost skupnih prizadevanj so učinkovite regulacije na področju podnebnih sprememb. "Prav mogoče je, da je bil eden izmed elementov uspeha dejstvo, da so podnebne spremembe velik dejavnik globalne migracije. Dokler migracije niso regulirane, bodo še naprej povzročale enega največjih svetovnih varnostnih problemov," je menil Pahor.

Digitalna preobrazba, ki je bila doslej najbolj vidna v svetovnem gospodarstvu, bo kmalu vplivala na vse vidike družbenega življenja po svetu, je poudaril Borut Pahor in hkrati opozoril na podatek ameriškega ministrstva za delo, da bo 65 odstotkov današnjih študentov v najbolj razvitih državah zaposlenih na delovnih mestih, ki trenutno še ne obstajajo.

Slovenija ponosna na Danila Türka
Slovenija je ponosna na kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN-a, je še poudaril Pahor, ki je trdno prepričan, da gre za trdnega in kredibilnega kandidata ter da je prišel čas za generalnega sekretarja iz Vzhodne Evrope.

Slovenijo je predstavil kot pametno, zeleno in ravno prav veliko državo, ki je lahko vzor z različnih vidikov, obenem pa zagovarja demokracijo, enakopravnost in mirno reševanje sporov ob spoštovanju mednarodnega prava. "Našo skupnost narodov smo zgradili na spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti pravic posameznikov ter njihovih človekovih pravic. Te dolžnosti moramo imeti vedno v mislih, če želimo, da naše družbe cvetijo," je sklenil Pahor.

Bo 20. maj svetovni dan čebel?
"Še naprej si bomo prizadevali za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Naše dejavnosti bodo v času tega zasedanja Generalne skupščine potekale znotraj Organizacije za hrano in kmetijstvo," je še poudaril Pahor in dodal, da bodo resolucijo predvidoma predstavili med 72. zasedanjem Generalne skupščine ZN-a. Slovenija verjame, da je večja skrb za čebele potrebna za varnost prehrane in trajnostni razvoj.

Govor je sklenil z zahvalo generalnemu sekretarju ZN-ja Ban Ki Munu, ki se konec leta po dveh mandatih poslavlja s tega mesta.