Po njegovem mnenju je "izvirni greh" pri postopku nastajanja sporazuma v premierjevi odločitvi, da bo probleme s sosedo razvozlal sam s svojo ekipo in v imenu tihe diplomacije, namesto da bi več napora vložil v poenotenje celotne slovenske stroke in politike, kar bi omogočilo dvetretjinsko izglasovanje boljšega, večinsko usklajenega sporazuma.

Predstojnik katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, ki sodeluje tudi v neformalni posvetovalni skupini za pripravo slovenske argumentacije za arbitražno sodišče, navaja še, da ga poleg omenjenega motita nedorečenost izraza "stik" in negotova izvršitev morebitne arbitražne odločbe. Sporno je, da bosta tako kopenska kot morska meja določeni le z uporabo pravil in načel mednarodnega prava, odločitev pa ne bo vezana na pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov, kar je sicer izrecno predvideno za določanje stika z odprtim morjem in za določitev režima za uporabo ustreznih morskih območij, še meni.

Brez načela zunanje pravičnosti (ex aequo et bono) bo arbitraža najverjetneje zarisala le nekoliko odklonjeno sredinsko črto v Piranskem zalivu, opozarja Pavliha.

Tudi formulacija "stik Slovenije z odprtim morjem" je slabo izbrana, saj bi bilo bistveno bolje govoriti o "teritorialnem stiku" ali "teritorialnem dostopu do odprtega morja". "Stik" namreč po njegovem pomeni le nekakšno prosto plovbo do odprtega morja, ne pa tudi dejanskega teritorialnega dostopa.

Pavliha je v sporočilu za javnost poudaril še, da je njegovo mnenje subjektivno in ni nujno, da je pravilno, čeprav temelji na znanju in izkušnjah.

Zavod 25. junij: S sporazumom do postopnega propada Luke Koper
Argumente za zavrnitev sporazuma pojasnjujejo tudi v Zavodu 25. junij, kjer opozarjajo, da ta v ničemer ne jamči, da bo naša država obdržala teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Arbitražno sodišče, tako Zavod, bo namreč najprej določilo mejo na kopnem in morju po načelih mednarodnega prava, šele nato pa bo poiskalo rešitev, opredeljeno z angleško besedo "junction", zaradi česar je ohranitev teritorialnega stika za nas praktično izgubljena, menijo.

Verjamejo tudi, da bi bila Luka Koper zaradi tega obsojena na postopen propad, z njo pa bi velike negativne posledice občutilo tudi slovensko gospodarstvo.

V Zavodu 25. junij niso zadovoljni niti z 2. točko 9. člena sporazuma, ki arbitražno sodišče pooblašča, da odredi kakršne koli začasne ukrepe, za katere meni, da so potrebni za ohranitev sedanjega stanja. Na ta način se namreč uzakonja in s slovenske strani legalizira hrvaška zasedba našega ozemlja in morja, menijo.

"Izgubili bomo možnost pritiska na Hrvaško"
Moti jih še, da naj bi sodišče začelo presojati šele po sklenitvi pristopnega sporazuma med Hrvaško in Evropsko unijo. Tako bo naša država izgubila možnost pritiska na Hrvaško, so prepričani. Tudi sicer naj bi bila pogajanja s slovenske strani že od začetka napačno zastavljena, saj bi morala Slovenija kot izhodišče postaviti najmanj zahtevo po ponovni vzpostavitvi celovite občine Piran, torej s Savudrijo in Kaštelom, pravijo.

Predlagajo tudi alternativo sporazumu, ki predvideva, da bi po zavrnitvi le-tega na referendumu Evropski parlament, Evropsko komisijo in vplivne države sveta takoj seznanili z zahtevo Slovenije, da se Hrvaška umakne z delov nesporno našega ozemlja in morja, ki so bili ob osamosvojitvi pod slovensko suverenostjo. Obenem bi se Slovenija pripravila na mednarodno konferenco, na kateri bi razrešili vsa vprašanja glede meje med Hrvaško in njenimi sosedami.

Ob tem bi Slovenija ostala odprta za kakršne koli dvo- ali večstranske sporazume, pa tudi za oblikovanje takega arbitražnega sporazuma, ki ne bi postavil pod vprašaj ohranitve nesporno našega ozemlja in morja ter teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, navajajo.