Na seji vlade je bilo osem ministrov. Zaradi na hitro sklicane seje jih namreč nekaj ni uspelo priti nanjo. Kot so za MMC pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje, so bili navzoči ministri: predsednica vlade Alenka Bratušek, Gregor Virant (ki je sejo protestno zapustil), Dejan Židan, Anja Kopač Mrak, Uroš Čufer, Metod Dragonja, Roman Jakič, Samo Omerzel in Jernej Pikalo. Židan sam je razkril, da nihče od seznanjenih ministrov ni bil proti seznamu. Številne države se roka za izbiro kandidata, ki ga je postavil Juncker, niso držale, med drugim tudi zato, ker pri njih (tako kot v primeru Slovenije) ni bilo vlade s polnimi pooblastili. Naša vlada je za MMC pojasnila, da se je roka držala zato, ker je to pomembna okoliščina za pridobitev "močnih" mest v komisiji. Niso pa pojasnili, zakaj potem vlada slovenskega kandidata ni predlagala na kakšnega izmed "močnih" položajev, temveč je izbiro popolnoma prepustila Junckerju. Poudarili so, da vsi izbrani kandidati ustrezajo merilom splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo. Urad je izpostavil, da je vlada predlog Stranke Mira Cerarja kot zmagovalke volitev v DZ upoštevala na tak način, da je tudi Potočnika želela uvrstiti na seznam, a je naposled on sam odrekel soglasje. Za MMC je vladni urad za komuniciranje še izrazil obžalovanje nad pismom slovenskih evropskih poslancev, ki "škodujejo ugledu Slovenije" in ki ga Juncker za svoje odločanje ne potrebuje.
Kaj si bo Juncker pomagal z ljudmi, ki niti angleščine ne znajo dobro, kaj šele drugih jezikov. Da ne bomo o konkretnih imenih ...
Nerodnost položaja je zahtevala nehvaležno iskanje etično najboljše rešitve, pri katerem pa se vlada žal ni izkazala.
Zaradi samopredlagateljstva Alenke Bratušek na sicer tričlanskem seznamu kandidatov za položaj evropske komisarke jo je začela preiskovati Komisija za preprečevanje korupcije. Vladi, ki opravlja tekoče posle, je tudi zaradi kadrovanja kritiko namenil predsednik republike Borut Pahor.
"Zdajšnja vlada v odstopu sprejema odločitve, ki tudi zaradi dejstva, da jih sprejema kot vlada brez vseh pooblastil, poglablja dvom o njihovi koristnosti in ali potrebnosti," je izjavil predsednik države.
Kritike v zadnjih dneh niso prihajale le iz javnosti ter širših strokovnih in političnih krogov, temveč tudi iz vlade same. Sporno sejo vlade je zapustil minister za notranje zadeve Gregor Virant z besedami: "Jaz bi želel svojo politično pot končati častno, zato pri tej kadrovski kuhinji in tej farsi ne bom sodeloval." Vse skupaj je označil za zlorabo oblasti.
Tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan je dejal, da niso izbirali dobrih predstavnikov Slovenije za eno najpomembnejših funkcij 500-milijonske Evrope, temveč da so izbrali najmanj slabo možnost izmed slabih. Potezi je stopil v bran le minister Zavezništva Alenke Bratušek, Roman Jakič. Presodil je, da je Bratuškova kredibilna kandidatka in da tujina takšne ljudi včasih bolj ceni kot domača javnost.
Vlada ob vsem tem ni potrjevala slovenskega seznama kandidatov, temveč se je le seznanila s tem, kar je predsednica vlade v odstopu izbrala in odposlala v Bruselj. MMC je o zapletu, ki je povzročil skoraj izključno negativne odzive v slovenski laični in politični javnosti, povprašal dva politična analitika.
Pavliha: Čim prej spremeniti postopke
Marko Pavliha, dvakratni poslanec slovenske levice in mednarodno priznani pravni strokovnjak, je opozoril, da je tak postopek v najboljšem primeru netransparenten, v praksi pa ga "sploh ni bilo". Pogodba o delovanju Evropske unije izbiro predaja vladam držav članic, in ker v Sloveniji to ni dodatno opredeljeno v nobenem pravnem aktu, so vse vlade do zdaj izbiro preprosto prepustile aktualnemu predsedniku ali predsednici vlade, je povedal za MMC.
Opozoril je na paradoks in demokratični primanjkljaj, ki ob tem nastane: za domače ministre, sodnike in tiste, ki jih pošiljamo v mednarodne institucije, navadno veljajo višji standardi in so postavljena ožja sita. Za evropskega komisarja, skorajda člana vlade Evropske unije, ene najpomembnejših entitet na svetu, pa je dovolj nekaj političnega kupčkanja lokalnih veljakov, je opozoril.
Da so spremembe v tej smeri nujne, po njegovih besedah spoznava vse več evropskih držav. Mnenja je, da se bodo stvari odvile podobno tistim na luksemburškem Sodišču Evropske unije. "Uradni delovni jezik sodišča je francoščina. Ljudje so dolga leta v to institucijo prihajali prek političnih zvez, prek domačih nominacij. Številni niso imeli blage zveze ne o francoščini ne o evropskem pravu, ker so bili samo običajni pravniki s političnim zaledjem. Evropska unija je odreagirala. Če pogledamo Lizbonsko pogodbo, je od leta 2009 predviden 7-članski strokovni odbor, ki naredi filter med od držav predlaganimi kandidati," je pojasnil.
O kandidatu Janezu Potočniku je v zadnjih dveh postopkih očitno veljalo vsaj minimalno soglasje, zato ob izbiri niti ni bilo veliko slišati. Tokrat pa je nekaj politikov zavohalo priložnost za izjemno dobro plačano službo, na prizorišču je veliko novih obrazov in začelo se je prerivanje pri koritu, je zatrdil Pavliha.
Po njegovem mnenju je zelo povedno, da je na spornost početja vlade opozoril tudi sam Potočnik. "Predstavljajte si, da nekdo, ki je že deset let v Evropski komisiji, reče: Tole, kar se gre moja država, to ni v redu". Potočnik se je namreč po tem, ko je vlada kot edina v Evropski uniji nakazala možnost seznama poslanih kandidatov (in ne le enega izbranega), sam protestno odpovedal kandidaturi in sodelovanju pri takšnem postopku.
Pavliha se strinja z Virantovim mnenjem, da gre za farso in zlorabo oblasti. Ni pa izpustil priložnosti, da ne bi izpostavil odgovornosti oblastnika za zakonsko neurejeno področje. Več pravnikov, vključno s Pavliho, je dolga leta opozarjalo na netransparenten postopek, ki ne temelji na nobenem slovenskem pravnem aktu, a nihče - vključno z Virantom - problema ni izpostavil. Delo zato čaka morebitno vlado pod vodstvom Mira Cerarja, ki jo Pavliha poziva, naj se spornega vprašanja loti v prvih mesecih po nastopu oblasti.
V Stranki Mira Cerarja so še pred samo sejo vlade dejali, da ob morebitni neusklajenosti kandidata z njimi kot zmagovalci državnozborskih volitev "obstaja velika verjetnost" odpoklica neusklajenega komisarja nazaj v Slovenijo. Pavliha upa, da se to ne bo zgodilo, izključno iz enega razloga: ugleda Slovenije. "To bi bilo le nadaljevanje naše sramote, ki je že zdaj velika," je izjavil.
Zadnja dva argumenta po Pavlihovem mnenju veljata tudi za skupino slovenskih evropskih poslancev, ki so pisali predsedniku Evropske komisije Jeanu Claudu Junckerju. Oni in njihove stranke so že bile na oblasti in priložnosti niso izkoristile za ureditev postopka izbire kandidata, zdaj pa z javnimi pismi "škodujejo ugledu Slovenije".
Makarovič: Vprašanje politične kulture
Tudi Matej Makarovič, sociolog na Fakulteti za uporabne družbene študije, je presodil, da gre pri zadevi bolj za osebni interes predlagancev kot za širok javni interes, ki naj bi ga zastopala prva oseba vlade.
S Pavliho sta oba mnenja, da postopek v tem primeru pravnoformalno ni sporen, saj imenovanja na podoben način - skozi vlade - potekajo tudi v drugih državah. Bolj gre za vprašanje vsaj minimalne ravni politične kulture, ki jo postopek predpostavlja. Torej za situacijo, ko "funkcijo opravljajo resnično dostojni in politično zreli ljudje, ki zastopajo javni, ne pa osebnega interesa," je Makarovič zapisal za MMC.
S seznamom treh imen so trenutni upravljavci države po njegovem mnenju pokazali hudo politično nezrelost. "Rešitev s seznamom je nekako tragikomična," je dodal.
Tako kot Pavliha in Virant tudi Makarovič soglaša s tem, da gre pri konkretnem samopredlaganju za farso in zlorabo oblasti, in hkrati opozarja, da ne Virant ne drugi na položajih moči do zdaj niso poskrbeli za uvedbo boljšega postopka izbire kandidata.
Makarovič pa je v nasprotju s Pavliho pozdravil potezo slovenskih evropskih poslancev, ki sicer na tem področju nimajo formalnih pristojnosti, a jih je slovensko volilno telo izbralo kot svoje predstavnike v Bruslju. Zato imajo "vso moralno pravico in legitimnost, da se do tega opredelijo".
Sociolog, ki ga zgodnje politično delovanje sicer povezuje z desnim slovenskim političnim polom, meni, da morebitni odpoklic komisarja ne bi imel "najboljšega učinka v EU-ju" za Slovenijo. Za konec je dodal, da bi morala odločitev o izbiri komisarja temeljiti ali na širokem političnem soglasju ali pa na podlagi izida evropskih volitev, in do nobenega od teh scenarijev ni prišlo.
Za nekaj pravnih pojasnil smo zaprosili Mateja Accetta, strokovnjaka za evropsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Pojasnil je, da ima postopek imenovanja komisarjev pravo podlago v Pogodbi o Evropski uniji, katerega narava sili v odločilno vlogo vlad. Potrebna je namreč hitra odzivnost v primeru zapletov (kot tedaj, ko se kandidati v postopku imenovanja izkažejo za neustrezne ali pretirano sporne).
S tem, ko je Slovenija kot edina država poslala v Bruselj seznam kandidatov, se je po Accettovem mnenju deloma odrekla svoji suverenosti. Sicer ne formalno, a komisarja bo še vedno namesto Slovenije izbral prvi človek Komisije, primer pa bo kot precedens ostal v spominu pri vseh prihodnjih razpravah, je pravnik zapisal za MMC.
Da se je predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, samopredlagala, pravno ni sporno, je pa sporno in občutljivo z vidika etike in legitimnosti, je dejal predavatelj na Pravni fakulteti. Odločitev namreč v eni osebi združuje kandidata (ki razmišlja o svojih interesih) in odločevalca. "Tudi v tem primeru so mnogi nad ravnanjem predsednice vlade upravičeno razočarani," je zapisal Accetto.
Odločitev bi lahko posredno legitimirala vsaj volja ljudi, a po volitvah jasno vemo, da vlada in njena predsednica zaupanja ljudi ne uživata več, je dodal.
"Z vidika notranjega prava je dodatna razsežnost problema sporno vprašanje, kaj sodi v tekoče posle in kakšno bi bilo (tudi v luči nedavnega mnenja vladne službe za zakonodajo o tekočih poslih) ustrezno postopanje za utemeljitev in potrditev take odločitve kot nujnega tekočega posla," je izpostavil.
Ob številnih predlogih, da naj izbira kandidata temelji na izidu državnozborskih ali evropskih volitev, smo pravnika povprašali tudi o tem. Pravnoformalno predlog, ki ne sledi nobenemu izmed teh izidov, za Accetta ni nikakor sporen. Je pa zanj sporno to, da je vlada sama izgubila zaupanje slovenskega volilnega telesa, še vedno pa sprejema takšne pomembne odločitve. Zavrnil je uporabo logike zadnje interpretacije Lizbonske pogodbe, ki je kot predsednika komisije ponudila kar "spitzenkandidata" zmagovite politične skupine v EU-parlamentu. Ta zdaj ne velja za komisarje, je poudaril Accetto, bo pa morda v prihodnosti v luči krepitve evropske demokracije to vprašanje ponovno odprto.
Komentiral je še pismo slovenskih evropskih poslancev Junckerju: takšno pisanje sicer ni povsem običajna praksa, a ugleda Slovenije ne bo krnilo, je dejal. Predvsem zato, ker razmislek o smotrnosti postopka imenovanja kandidatov ne poteka samo pri nas, temveč po številnih evropskih državah.
"Tudi z javnimi pozivi, naj se spremeni – v Veliki Britaniji, kjer je kandidata podobno brez preveritve v javnosti izbral predsednik vlade, je bilo, denimo, v zadnjih mesecih več pozivov k spremembi ureditve, da bi se kandidat pred odhodom v Bruselj predstavil tudi svojemu domačemu parlamentu," je sklenil Accetto.
Na seji vlade je bilo osem ministrov. Zaradi na hitro sklicane seje jih namreč nekaj ni uspelo priti nanjo. Kot so za MMC pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje, so bili navzoči ministri: predsednica vlade Alenka Bratušek, Gregor Virant (ki je sejo protestno zapustil), Dejan Židan, Anja Kopač Mrak, Uroš Čufer, Metod Dragonja, Roman Jakič, Samo Omerzel in Jernej Pikalo. Židan sam je razkril, da nihče od seznanjenih ministrov ni bil proti seznamu. Številne države se roka za izbiro kandidata, ki ga je postavil Juncker, niso držale, med drugim tudi zato, ker pri njih (tako kot v primeru Slovenije) ni bilo vlade s polnimi pooblastili. Naša vlada je za MMC pojasnila, da se je roka držala zato, ker je to pomembna okoliščina za pridobitev "močnih" mest v komisiji. Niso pa pojasnili, zakaj potem vlada slovenskega kandidata ni predlagala na kakšnega izmed "močnih" položajev, temveč je izbiro popolnoma prepustila Junckerju. Poudarili so, da vsi izbrani kandidati ustrezajo merilom splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo. Urad je izpostavil, da je vlada predlog Stranke Mira Cerarja kot zmagovalke volitev v DZ upoštevala na tak način, da je tudi Potočnika želela uvrstiti na seznam, a je naposled on sam odrekel soglasje. Za MMC je vladni urad za komuniciranje še izrazil obžalovanje nad pismom slovenskih evropskih poslancev, ki "škodujejo ugledu Slovenije" in ki ga Juncker za svoje odločanje ne potrebuje.
Kaj si bo Juncker pomagal z ljudmi, ki niti angleščine ne znajo dobro, kaj šele drugih jezikov. Da ne bomo o konkretnih imenih ...
Nerodnost položaja je zahtevala nehvaležno iskanje etično najboljše rešitve, pri katerem pa se vlada žal ni izkazala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje