Kot družba se je treba vprašati, ali nam več pomeni ekonomski interes, ki mu večinsko sledijo direktorji posamičnih družb, ali pa je pomembnejši naš skupni interes, je v oddaji Ob osmih – v zvezi z nekaterimi namigovanji o prodaji Teša – opozoril župan Velenja Peter Dermol. "Če bi bil v preteklosti tako imenovani družbeni interes nad ekonomskimi, verjetno ne bi prodajali bank, blagovnih znamk in podobnega. Jaz enako pričakujem tudi na področju energetike. Torej, da se bomo znali vprašati, ali smo za to, da imamo doma proizvedeno električno energijo, da bomo v kriznih časih čim bolj odvisni le od sebe. Ali pa bomo preprosto to krizno obdobje prepustili tudi drugim lastnikom. Po mojem je odgovor seveda jasen. Sam ne odobravam kakršne koli prodaje, sploh takšne, ki bi prinesla odvisnost od tujcev tudi na področju energetike, tako kot je to pri preskrbi s hrano in še marsikje drugje."

Poleg tega Dermol poudarja, da se z reševanjem Teša in premogovnika ne zagotavlja samo ogrevanje prebivalcev Šaleške doline. "Nikakor," pravi, saj sicer danes ne bi obratovali vsi energetski objekti v naši dolini. "Toploto zagotavljajo v približno 30 odstotkih, vsa preostala proizvodnja pa je namenjena proizvodnji električne energije za vso državo, za vse državljanke in državljane. To je ključno."

Vlada bo danes po napovedih obravnavala predlog zakona, v katerem bo predvidoma določen režim obratovanja Teša v prihodnjih letih, ko naj bi elektrarna primarno zagotavljala daljinsko ogrevanje Šaleške doline in se tako izognila stečaju. Vsebina zakona v celoti še ni znana.

Opustitev rabe premoga pred letom 2033

Peter Dermol pravi, da v Šaleški dolini nimajo toliko težav s prenosom energetskih družb Teš iz skupine HSE na SDH. S težavo pa sprejemajo predlog, da bi rabo premoga opustili že pred predvidenim letom 2033. "To bi pomenilo, da bi bili obsojeni na neuspeh prestrukturiranja premogovne regije in pravičnega prehoda. Poznamo namreč primere iz Zasavja, pa tudi drugje, kjer prehodi niso bili pravični do ljudi," opozarja Dermol. To bi morala imeti vlada pred očmi in ne ponavljati napak iz preteklosti.

"Kot župan bom storil vse, da se to ne bo zgodilo. Vsak rudar si zasluži spoštljiv odnos in socialno varnost. Kot skupnost moramo najprej ustvariti nova delovna mesta, da se mladi ne bodo izseljevali iz tega okolja. Zaradi premogovništva bomo izgubili pet tisoč delovnih mest. Država bi morala poskrbeti za to, da bi jih nadomestili in ustvarili nove priložnosti tudi za prihodnje rodove." A negotovost je velika, ljudje so iz dneva v dan bolj zaskrbljeni. Dermol opozarja še na kriminalizacijo Šaleške doline. "Ljudje, ki živimo tu, nismo krivi za to, kar se je v zadnjih 15 letih dogajalo pri nas, nismo krivi za napačne naložbe, ki jih zdaj rešujejo."

Kaj bo prinesel zakon?

Predlog zakona, ki naj bi ga danes obravnavala vlade, naj bi bil po nekaterih informacijah precej spremenjen glede na osnutek, ki je bil oktobra v javni obravnavi. To potrdi tudi Dermol. A občina Velenje ima še vedno veliko pripomb nanj. "Iskreno povedano, ministrstvo za okolje, prostor in energijo je upoštevalo veliko naših pripomb. Zakon je veliko bolj berljiv, kot je bil predhodni. Žal pa še vedno ne zagotavlja, da bomo izkopavali premog do leta 2033."

Prav tako ni nobenih zagotovil, da bosta sprejeta tudi dva ključna zakona, ki zagotavljata pravičen prehod, to je zakon o prestrukturiranju regije SAŠA in zakon o zapiranju premogovnika Velenje. Če teh dveh zakonov ne bo, bodo prebivalci Šaleške doline izpostavljeni velikemu tveganju. "Od vlade želimo jasna zagotovila, da bodo naše zahteve in pobude upoštevane in da bomo lahko z roko v roki delali za prestrukturiranje premogovne regije." Pri tem ne sprejmemo argumenta, da se mudi. "Tako strateško pomembnih odločitev ni mogoče sprejeti v hipu, prav to pa se dogaja zdaj."

Kakšno bo Velenje brez premogovnika?

Prvi pogoj za uspešen razvoj Velenja je, po prepričanju Petra Dermola, uveljavitev sprememb na podlagi družbenega soglasja in medsebojnega zaupanja. "Če bo tako, sem prepričan, da je pred Velenjem svetla prihodnost." Spremembe so se začele že pred približno 35 leti, treba jih je samo nadaljevati, pravi Dermol. "Želimo biti napredni, trajnostni. Ustvariti želimo takšno okolje, v katerem si bodo ljudje želeli živeti. Že danes je kakovost bivanja na visoki ravni. Potrebujemo prometno infrastrukturo in delček podpore države."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.