V skladu z dogovorom z Bolgarijo, s katerim je ta odpravila zaporo približevanja Severne Makedonije EU-ju, je država julija lani vendarle začela pristopna pogajanja z EU-jem, potem ko jih je pred tem od leta 2005 blokirala Grčija zaradi imena države. V skladu z dogovorom mora Skopje bolgarsko manjšino vpisati v makedonsko ustavo, a se zatika zaradi nasprotovanja opozicije.

Po pogovoru z gostiteljem, makedonskim predsednikom Stevom Pendarovskim, je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar na skupni novinarski konferenci poudarila, da v procesu približevanja EU-ju tudi Sloveniji ni bilo lahko in da je morala spremeniti ustavo. "A smo to zmogli, ker se je takrat slovenska politika zavedala, kako zelo pomembno je biti enoten pri strateških projektih, ki se tičejo Slovenije," je dejala in izrazila upanje, da bodo toliko politične modrosti zmogli tudi v Skopju in jim bo uspelo spremeniti ustavo.

Dejala je, da si močno želi, da bi nove generacije Makedoncev živele v EU-ju. "Želela bi si, da bi šlo hitreje in da bi se EU širil brez večletnih zastojev. Čas je, da prestavimo v višjo prestavo. Tako v Skopju kot v Bruslju in v vseh prestolnicah držav EU-ja. Pot, ki jo je do zdaj prehodila Severna Makedonija, je pomembna in je velika," je poudarila in navedla pomembnost izpeljave spremembe ustave pred koncem leta.

Prelaganje težkih odločitev v prihodnost bi namreč po njenem mnenju pomenilo, da bi na evropsko prihodnost utegnile čakati še dodatne generacije. Zato je, kot so sporočili iz njenega urada, politične stranke pozvala, naj podprejo predlagane ustavne spremembe, saj bo z njimi država izkazala "prizadevanje za izgradnjo multikulturne, na spoštovanju človekovih pravic in pravic manjšin temelječe multietnične skupnosti" ter napredovala na poti EU-ja.

Predsednica se je v Skopju sešla tudi s predsednikom vlade in sobranja, Dimitrom Kovačevskim in Talatom Xhaferijem, s katerima je izmenjala ocene o razmerah v Severni Makedoniji in na Zahodnem Balkanu. Pri tem je poudarila željo po še tesnejšem sodelovanju med državama na političnem in gospodarskem področju, v kulturi, izobraževanju in znanosti.

V nagovoru na slavnostni seji sobranja pa je poudarila nujnost evropske poti Severne Makedonije. Poudarila je tudi pomen nadaljevanja procesa Brdo-Brioni, v okviru katerega bo v Severni Makedoniji v prvi polovici septembra potekal vrh. Opozorila je na problematiko odhajanja mladih iz držav regije in napovedala, da želi to temo na vrhu obravnavati v dialogu med predsedniki držav in mladimi.

Predsednica se bo v Skopju danes srečala še s predstavniki slovenske diaspore v državi, pred odhodom v Srbijo pa se bo v sredo dopoldne srečala s predstavniki slovensko-makedonske poslovne skupnosti. Slovenija je pomembna gospodarska partnerica Skopja, tudi kot vlagateljica, saj slovenska podjetja zaposlujejo približno 3000 ljudi. Lani se je gospodarska menjava med država povečala za 14 odstotkov.