Premier Robert Golob se je v Šempetru pri Gorici udeležil osrednje proslave ob državnem prazniku, dnevu suverenosti, ki zaznamuje odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. V slavnostnem nagovoru je dejal, da so veliki koraki pomembni, ko gre za državo, še pomembnejše pa je to, da jih napravimo po lastni svobodni izbiri in suvereno.

"Danes, ko gledamo nazaj, lahko mirno rečemo, da so bili naši takratni koraki pravi. Najprej z odločitvijo na plebiscitu, z osamosvojitvijo in nato odločno obrambo države pred tistimi, ki so nas želeli zadržati v mraku. Zadnje dejanje – odhod tuje vojske – pa se je odvilo prav na današnji dan pred 33 leti. Vse to je pripomoglo, da smo dejansko uresničili svoj stoletni sen. Naužiti se vsega tistega, kar nam je zgodovina stoletja odrekala – miru, svobode, napredka in blaginje," je povedal premier.

"25. oktober 1991, dan, ko je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil naše ozemlje, je tisti mejnik, ko smo kot država dosegli dejansko suverenost, polno avtonomijo, za katero smo si prizadevali dolga leta," je povedal premier.

Zahvala veteranom

Premier se je zahvalil vojakom, policistom in civilistom, ki so pred 33 leti, v tistih najtežjih trenutkih tvegali svoja življenja. "Hvala Zvezi veteranov in Združenju Sever. Gre za organizaciji, ki združujeta tedanje pripadnike Teritorialne obrambe in Milice pa tudi pripadnike Narodne zaščite in Civilne zaščite. Skupaj štejeta več kot 30.000 članov. Svoboda, suverenost in samostojnost bi brez vašega poguma in predanosti ostale le pojmi, ki veljajo za nekatere druge, ki smo jih dotlej z zavidanjem opazovali prek naših zahodnih in severnih meja," je povedal premier in dodal, da je Slovenska vojska bila in bo tudi v prihodnje ključni steber slovenske državnosti.

"Zato je prav, da v prihodnjih letih odločneje povečamo sredstva za modernizacijo tako vojske kot tudi vseh aspektov civilne zaščite in reševanja," je nadaljeval in ob tem navedel primer nove bolnišnice Petra Držaja, ki ne bo le edinstvena vojaška ustanova, temveč bo omogočala kakovostne zdravstvene storitve celotni družbi.

Premier je še dejal, da je današnji praznik opomnik, da je mirna in varna prihodnost mogoča za vse, ko smo enotni in močni. "Naj bo človeškost tista magična beseda, ki nam bo pomagala sprejemati odločitve pri vseh naših nadaljnjih, še tako majhnih ali pa na videz nepomembnih korakih v prihodnosti. Slovenija, iskrene čestitke ob dnevu suverenosti," je sklenil govor.

Po razglasitvi samostojnosti se je 26. junija 1991 začela vojna

Po slovesni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991, ko so zbrano množico že preletavala letala takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), so enote JLA v skladu s sklepom jugoslovanske vlade krenile proti mejnim prehodom z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Jugoslovanska vlada je želela s tem "zavarovati enotnost SFRJ-ja". Vodstvo nove države se je temu uprlo in sledil je spopad jugoslovanske vojske z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.

Slovenija, Hrvaška in vodstvo SFRJ-ja so deseti dan vojne, 7. julija 1991, ob posredovanju Evropske skupnosti na Brionih dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. Vendar so takratne jugoslovanske oblasti še pred iztekom roka spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji. Glede na to so stekli pogovori o odhodu JLA-ja.

Umik je potekal v Luki Koper. Zadnji vojak JLA-ja jo je zapustil 25. oktobra ob 23.45. Zadnji je slovensko morje zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.

Slovenija se je zavezala, da bo pripadnikom armade ob dokončnem umiku zagotovila vso varnost, armada pa je morala vrniti oborožitev in opremo, ki je bila last Teritorialne obrambe.

Po besedah takratnega ministra za informiranje Jelka Kacina je JLA iz Slovenije odpeljal vse, kar je lahko, zlasti težjo oborožitev. Ni pa mogel odpeljati vseh zalog streliva, ki ga je nakopičil v Sloveniji.

Dan suverenosti je državni praznik, ni pa dela prost dan. Praznujemo ga od leta 2015. Glede na predlog za njegovo uvedbo je namen tega praznika poudariti in utrjevati pomen suverene države. To je namreč dan, ko je Slovenija ne le pravnoformalno, ampak tudi dejansko postala suverena država, se je glasil predlog.

Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo državna proslava leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.

Konec osamosvojitvenega procesa

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici zapisala, da je 25. oktober 1991 neprecenljiv zgodovinski mejnik. Takrat se je namreč končal osamosvojitveni proces, hkrati pa je ta dan potrdil slovensko neodvisnost. "Brez suverenosti ni neodvisnosti, ni avtonomije in pravice naroda, da sam odloča o svoji usodi. Le suveren narod lahko sam oblikuje svojo prihodnost, brani svoje interese in neguje svojo kulturo brez pritiskov tujcev," je navedla in se vsem, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja, zahvalila za njihov odpor, pogum, vložen trud in žrtvovanje.

Suverenost moramo po njenih besedah "varovati kot zaklad, saj je temelj naše svobode in neodvisnosti". "Vrednost suverenosti razumejo narodi, katerih svoboda je trenutno ogrožena ali jim je še ni uspelo izboriti," je dodala.

Dan suverenosti nas po njenih besedah spominja na dosežke, izzive in pot do samostojnosti ter na našo odgovornost do tistih, ki so nam izborili svobodo, kot tudi do mladih, ki jim jo moramo predati.

"Skupaj smo močni in učinkoviti, ko delujemo enotno," je poudarila. Pri tem je navedla besede Franceta Bučarja: "Da smo se takrat v tistih okoliščinah izvili iz nevarnosti in pasti, nas lahko navdaja ne le s ponosom, ampak tudi s samozavestjo, da se bomo znali umakniti tudi novim nevarnostim, ki se bodo pojavljale na naši poti."

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič pa je orisala zgodovino osamosvajanja. "Začetki tega procesa segajo vse od narodnih buditeljev v 19. stoletju in dejanj generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni preko sklepov slovenskega narodnoosvobodilnega sveta med drugo svetovno vojno, ki so opredelili pravico slovenskega naroda do samoodločbe, do uveljavitve na plebiscitu jasno izražene volje državljank in državljanov, da pravico do samoodločbe uresničimo in zaživimo v samostojni demokratični državi leta 1991," je naštela.

Pot, ki so jo prehodile generacije pred nami, da lahko danes živimo v samostojni, demokratični in svobodni državi, je bila po njenem opozorilu dolga in v nekaterih obdobjih tudi prepojena s krvjo. Glede na to se ji zdi prav, da smo ponosni in spoštujemo vse, ki so prispevali k temu.

"Zgodovina nas uči, da smo sposobni doseči vse zastavljene cilje, ko stopimo skupaj. Da nam je mar za sočloveka in smo vedno pripravljeni pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Naj bo zato tudi današnji praznik dan, ko se spomnimo skupnih plemenitih vrednot, ki so bile temelj pri gradnji suverene in svobodne Slovenije," je zapisala.