Pred tem je potekala burna razprava o predlogu, saj so opozicijski poslanci zatrjevali, da za čas krize ni primeren.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je dejala, da vlada s predlogom novele zakona o sistemu plač odpravlja neustavno stanje, ki ga je zagrešila prejšnja vlada.

Sodniki v 47. plačnem razredu
Sodniki so po novem uvrščeni v 47. izhodiščni plačni razred, temu primerne pa so tudi uvrstitve državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Osnovno načelo novega plačnega sistema za pravosodne funkcionarje je fiksnost plač, zato sprejete novele ukinjajo večino dodatkov.

Po besedah Irme Pavlinič Krebs ostaja obseg sredstev za plače do 1. decembra 2010 nespremenjen. Takrat pa bi potrebovali za dokončno odpravo plačnih nesorazmerij 5,8 milijona evrov bruto na letni ravni oziroma povečanje obsega sredstev za plače za devet odstotkov, zato v tem obdobju vlada načrtuje zmanjšanje števila sodnikov, tožilcev in pravobranilcev za 116.

Za novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju je glasovalo 45 poslancev, proti pa 33. Novelo zakona o sodniški službi je podprlo 50, proti pa je glasovalo 30 poslancev. Za novelo zakona o državnem pravobranilstvu je glasovalo 50 poslancev, proti pa 30. Novelo zakona o državnem tožilstvu je DZ sprejel s 50 glasovi za in 30 proti.
Do neustavnosti je po besedah ministrice prišlo v letih 2006 in 2008, novo vlado pa je ob prevzemu poslov čakala odločba ustavnega sodišča in rok šestih mesecev, v katerem mora biti neustavno stanje odpravljeno, je povedala ministrica za javno upravo.

Postopek usklajevanja je bil po besedah Irme Pavlinič Krebs težak, izhodišča vlade pa jasna; nujna uskladitev z odločbami ustavnega sodišča, ki pa jo je mogoče uresničiti le na način, da se masa plač pravosodnih funkcionarjev ne bo povečevala. Usklajevanja so zaključili sporazumno, podpisniki (vlada in stavkovni odbor sodnikov) pa so se strinjali, da se novela dokončno uveljavi decembra 2009.

"Uspeli smo zato, ker je vlada sodnikom vrnila in zagotovila položaj, kot ga določa ustava in ker so sodniki razumeli in spoštovali izhodišče, da se njihove plače v letih 2009 in 2010 ne smejo in ne morejo povečati," je poudarila ministrica.

Pozitivna točka: spoštovanje odločbe sodišča
Poslanci so se med razpravo ponovno razdelili na dve fronti: predlagano novelo podpirajo koalicijski poslanci, nasprotujejo pa ji v opoziciji. V SDS-u so tako že vložili dopolnilo k predlogu novele zakona, predlagajo pa umestitev pravosodnih funkcionarjev v nižje plačne razrede.

V SD-ju poudarjajo, da novela sledi odločbi ustavnega sodišča, je pa tudi v okviru javno-finančnih razmer v Sloveniji. "V bližnji preteklosti je nesistemsko reševanje položaja in nagrajevanja sodnikov le-te pahnilo v položaj, ko poklic sodnika ni več privlačen niti za ceno trajnega sodniškega mandata," je opozoril poslanec Anton Colarič (SD).

Po besedah Cvete Zalokar Oražem (Zares) zaradi novele ne bo novih finančnih obveznosti, masa plač bo enaka kot doslej, saj so se pogajalci dogovorili o odpravljenih številnih dodatkih in zmanjšanem številu napredovanj pravosodnih funkcionarjev. A kljub temu so v poslanski skupini v težkem položaju, kamor jih je po njenih besedah spravila tožba pravosodnih funkcionarjev, ki želijo v času najhujše gospodarske in finančne krize po navedbah medijev od države izterjati tudi več kot sto milijonov evrov.

Borut Sajovic (LDS) je prepričan, da predlagane rešitve pravosodne funkcionarje končno uvrščajo v razrede, "kot jim glede na njihovo usposobljenost in naravo dela tudi pripada". Podporo ima novela tudi v DeSUS. Kot je dejal Anton Urh, so v stranki prepričani, "da sodnike kot funkcionarje ne gre enačiti s preostalimi javnimi uslužbenci, temveč je njihov položaj primerljiv položaju funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti."

Vsi pozabljajo, da smo v krizi?
SDS je z besedami Vinka Gorenaka napovedal, da zakona "absolutno" ne bodo podprli. Poudaril je, da vlada ne sledi odločbi ustavnega sodišča, "ampak samovoljno dviguje plače za sedem plačnih razredov sodnikom začetnikom", medtem ko delavci Mure, Gorenja, Steklarske nove in še kateri nimajo nič in skoraj ne morejo preživeti.

Pomisleke so imeli tudi v SNS in predloga novele niso podprli. Po besedah Silvena Majheniča so rešitve, ki jim sledi predlagatelj, "že same po sebi diskriminatorne, ustavnosporne in ne upoštevajo razlik med vsemi tremi vejami oblasti". Predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti se morajo vsake štiri leta potegovati za svojo funkcijo, medtem ko je sodnikom to potrebno le enkrat v življenju, pojasnjuje.

V poslanski skupini SLS pa menijo, da se bodo z dvigom plač razmerja v plačnem sistemu v javnem sektorju poslabšala in ne uskladila, kot naroča ustavna določba. Gvido Kres (SLS) je poudaril, da se jim zdi, da vsi pozabljajo, da smo v tem času globoko v krizi.

Kaj se je še dogajalo v parlamentu?
Poslanci so imeli na dnevnem redu še druge točke. Tako so enotno podprli novelo zakona o nadzoru državne meje, ki odpravlja določbe, ki v schengenskem prostoru niso več potrebne. Novost je tudi jasnejša opredelitev policijskih pooblastil.

Prav tako so končali razpravo o noveli zakona o kazenskem postopku. Ta uvaja možnost ustanovitev specializiranih preiskovalnih skupin za pregon organiziranega kriminala in zakon obenem usklajuje z nekaterimi določbami ustavnega sodišča.

Končali so tudi razpravo o vladnem dopolnilu k predlogu novele zakona o visokem šolstvu, po katerem bi svet agencije za kakovost sestavljalo 11 članov.