Predsednica slovenskega sodniškega društva je za STA razložila, da bi morala država po izračunih društva sodnikom za obdobje 2003-2008 izplačati od 20.000 do 50.000 evrov glavnice. Kot je še dejala, v društvu nimajo podatkov o številu vloženih tožb: "To je pač odločitev posameznega sodnika."

In zakaj je do tožb zaradi prenizkih plač prišlo šele zdaj? "To, da je prišlo do teh tožb, pa je predvsem botroval odnos takratnih pogajalcev države proti sodnikom," pravi Roblekova in dodaja, da se zadeva vleče tako dolgo zato, ker so sodniki ves čas pričakovali, "da bo država končno popravila napako, ki jo sama dela". Država je po njenem dolžna spoštovati tisto, "kar sama sebi predpiše".

Sodniki prejemali 20 odstotkov premalo
Kot poroča časopis Dnevnik, so sodniki od leta 1997 pa do leta 2008 prejemali za približno 20 odstotkov prenizke plače. Zdaj jih večina toži za razliko v plači od leta 2003 do 2008. Zahtevkov za povračilo razlik v plači za obdobje pred letom 2003 ne morejo podati, saj je od takrat preteklo že preveč časa in so zahtevki zastarali. Kot še piše Dnevnik, so bruto zneski, ki jih zahtevajo tožniki, odvisni od posameznikove delovne dobe, dosegajo pa tudi 30.000 evrov, čemur je nato treba prišteti še zamudne obresti.

Na višjem delovnem sodišču tožbe vložili vsi
Sporno pa je tudi to, da Republiko Slovenijo kot toženo stranko v teh tožbah zastopajo državni pravobranilci, med katerimi so mnogi tudi sami vložili tožbe za izplačilo razlike v plači.

Vse omenjene tožbe po poročanju Dnevnika tečejo na delovnih in socialnih sodiščih. V državi so štiri okrožna delovna in socialna sodišča ter eno višje delovno in socialno sodišče. Po neuradnih podatkih je med sodniki, ki so vložili tožbo za plačilo razlike v plači, tudi veliko sodnikov z delovnih sodišč, ki bodo tožbe dobili v obravnavo. Po neuradnih podatkih naj bi na višjem delovnem in socialnem sodišču prav vsi sodniki vložili tožbe.

Navzkrižje interesov je očitno
To pomeni, da sodniki odločajo o tožbah, pri katerih imajo zaradi enakih tožb, ki so jih vložili tudi sami, očiten osebni interes, da tožba uspe. Sodniki bi se sicer morali izločiti iz primera, če ne bi mogli zagotoviti, da bodo sodili nepristransko, a težava je predvsem v tem, da bi bilo to, če so tožbo v resnici vložili vsi sodniki enega sodišča, nemogoče izvesti. Lahko pa pride do spornega položaja, ko o tožbi za plačilo razlike v plači sodnika odloča sodnik, ki ima sam vloženo takšno sodbo, interese države pa zastopa državni pravobranilec, ki sam prav tako s tožbo zahteva razliko v plači.

Na ljubljanskem delovnem sodišču je bilo po poročanju časnika doslej vloženih 259 tovrstnih tožb, tožbo je vložilo tudi 23 sodnikov tega sodišča, osem pa jih tožb ni vložilo. Povprečna višina vtoževanega zneska med omenjenimi 259 tožbami je 20.000 evrov. Po naših neuradnih podatkih je bilo po vsej državi doslej vloženih že skoraj 600 tožb.

Zalar za sporno vprašanje ve
Pravosodni minister Aleš Zalar o tem pravi: "Seznanjen sem s tem, da so takšne tožbe vložene in kakšna je odločitev pritožbenega sodišča (višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča v Mariboru, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku, op. p.). Spor izvira iz obdobja, ko je bila po mnenju pravosodnih funkcionarjev njihova plača obračunana na napačen način. O tem bo presojalo vrhovno sodišče, saj je po mojih informacijah vložena revizija. Gre za razmeroma podobno situacijo, kot je pred časom nastala s tožbami učiteljev, in je zadeva zdaj na ustavnem sodišču."

Zalar je o tem dejal še, da ministrstvo za pravosodje nikomur ne odreka pravice uveljavljanja premoženjskega interesa. Dodal je, da je bil sam sodnik in bi lahko vložil tožbo zoper državo, a tega ne bo storil, saj se mu ne zdi primerno, da bi tožil državo, ki jo predstavlja. Poleg tega je javno pozval predsednika vrhovnega sodišča, generalno državno tožilko in generalnega državnega pravobranilca, da tožbe zoper državo ne vložijo oziroma da jo umaknejo, če so to že storili.

Zgodba sega v leto 1993
Celoten zaplet s sodniškimi plačami se je začel leta 1993, ko je parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela sklep o zmanjšanju osnove za obračun poslanskih plač. Ker so sodniške plače vezane na osnovo za obračun plače poslanca, so takrat začeli sodnikom samodejno izplačevati za približno 20 odstotkov nižje plače. Zdaj pa tožilci, sodniki in državni pravobranilci razliko zahtevajo nazaj. Po najbolj črnem scenariju bi se lahko skupna vsota zahtevkov povzpela celo na 60 do 70 milijonov evrov.