Odložilni veto, ki bi ga vložil državni svet, bi pomenil, da bi zakon moral še enkrat skozi parlamentarno proceduro. Za odložilni veto je glasovalo 15 svetnikov, proti pa se jih je opredelilo 20. Komisija državnega sveta za državno ureditev je sicer že predtem na izredni seji podprla predlog odložilnega veta na novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Ščernjavič: Sprejeti kvorum obvod trenutnim standardom
Odložilni veto na omenjeni zakon je predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Dragom Ščernjavičem. Po njihovem mnenju spremembe predstavljajo negativen odnos vlade do socialnega dialoga in socialnih partnerjev ter "vrhunec nespoštovanja sklenjenih dogovorov in kolektivne pogodbe za javni sektor, katere stranka je na strani delodajalca vlada sama".

Ščernjavič je na izredni seji komisije državnega sveta za državno ureditev vladi očital, da njeni posegi ne odpravljajo vzrokov krize. Po njegovih besedah je DZ s spremembo kvoruma sprejel nov 'filter', ki ga lahko poljubno zvišuje in znižuje glede na interese. Dodal je, da je sprejeti kvorum obvod trenutnim standardom in ima po novem elemente pokroviteljstva oz. ustvarjanja koalicije v socialnem dialogu.

Posedi: Začelo se je z moralno krizo
Zakonu nasprotuje tudi del sindikatov javnega sektorja. Vodja pogajalske skupine 22 sindikatov Janez Posedi je napovedal zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Za začetek postopka morajo sindikati zbrati in vložiti 2.500 podpisov, kar naj bi po Posedijevih napovedih storili danes.

Posedi je med drugim povedal, da se je ta zgodba začela z moralno krizo, nato se je nadaljevala s finančno, gospodarsko in monetarno krizo, zdaj pa po njegovih besedah država preživlja politično krizo. "Živimo v državi, v kateri nekdo ugotovi, da je 40 odstotkov večina," je utemeljil svoje besede.

Pavlinič Krebsova Ščernjaviču: Tudi vi ste ravnali enako
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da je vlada predlagala rešitev, za katero meni, da ne posega v socialni dialog in socialno organiziranost, prav tako pa naj ne bi posegala v kolektivno pogodbo. Ščernjaviču je na očitke odvrnila, da je tudi on leta 2006 kot predstavnik sindikata spreminjal kvorum sredi pogajanj, zato naj bi bil "zadnji, ki lahko tej vladi očita, da ravna unikatno".

Državni svetnik in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je na seji povedal, da je predlog zakona pisan predvsem v korist vlade in delodajalcev. Po njegovem novela prispeva k drobljenju sindikatov in s tem uničenju solidarnosti med zaposlenimi. Dodal je, da so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture že razmišljali, da bi ga razdelili na več manjših sindikatov, saj bi tako imeli večji vpliv.

Nov kvorum: 40 odstotkov zaposlenih iz štirih dejavnosti
Poslanci so prejšnji teden po skoraj šestih urah razpravljanja z 41 glasovi za in 22 proti sprejeli spremembe plačnega zakona. S tem je DZ odprl pot zamrznitvi plač v javnem sektorju. S spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zoper katerega so kljub podpori pomisleke izrekli tudi koalicijski poslanci, medtem ko je opozicija menila, da gre za konec socialnega dialoga, želi vlada prilagoditi zahtevani kvorum sindikalne podpore za zamrznitev plač.

Aneks h kolektivni pogodbi bo tako lahko veljal, tudi če ga bo podpisalo manj sindikatov, ki pa zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Po tem merilu bodo za veljavnost aneksa zadoščali podpisi tistih šestih sindikatov, ki so ga podpisali že zdaj.