Pri izdaji gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, kar je novost gradbenega zakona, veljavnega od lani, je za investitorja velika prednost ta, da stranski udeleženci ne bodo mogli izpodbijati dveh ločenih odločb, in sicer okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja, temveč le eno. S tem si investitor lahko prihrani veliko časa.

Za projekt pa je po pisanju Dnevnika dobra novica tudi junija lani sprejeta uredba o hrupu na gradbiščih, ki predpisuje nekoliko blažje pogoje, kar pomeni, da bi družba BŠP gradnjo lahko hitreje končala.

Leta 2016 je družba BŠP sicer napovedala, da bodo gradnjo stolpnice, treh poslovnih objektov ob Koroški ulici in posege na območju stadiona raztegnili na 89 mesecev oziroma približno sedem let in pol, da bi tako zadostili predpisom glede obremenjevanja okolja s hrupom.

Kritike nevladnikov

Nova uredba o hrupu je bila sicer deležna kritik nevladnih organizacij, predstavnikov civilne družbe in komisije za preprečevanje korupcije, ki je bila kritična predvsem do načina spreminjanja uredbe. Z njo pa se ukvarjajo tudi ustavni sodniki. Pobudo za oceno ustavnosti sta vložili okoljski organizaciji Alpe Adria Green in Eko krog. Prvo so sodniki zavrnili, ker ni utemeljila pravnega interesa, Eko krog pa na odločitev o upoštevanju njihove pobude še čaka. V tem mesecu pa je vložitev pobude za oceno ustavnosti uredbe napovedala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Projekt BŠP oziroma prenova Plečnikovega stadiona se vleče od leta 2007, ko je družba Joca Pečečnika GSA v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in Olimpijskim komitejem Slovenije ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona. Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP.
Marca 2011 je družba pridobila kulturnovarstveno soglasje za projekt, zapletlo pa se je pri okoljevarstvenem soglasju, ker so se nanj pritožili stranski udeleženci.