Avgustovska ujma je poleg ogromne škode povzročila tudi odpiranje vprašanj s področja poseganja v prostor, da bi se v prihodnje lahko bolje zaščitili pred naraslimi vodami in zemeljskimi plazovi. Pri zagotavljanju večje odpornosti na naravne ujme je treba upoštevati tudi geološke značilnosti prostora. Na Geološkem zavodu Slovenije med drugim pripravljajo geološke in hidrogeološke podlage za načrtovanje sanacijskih ukrepov v težjih primerih plazenja ter svetujejo pri vzpostavljanju sistemov za spremljanje plazov. Po avgustovskih poplavah so se povezali tudi z državno tehnično pisarno za odpravljanje posledic poplav in plazov.

Čeprav bi bilo pričakovati, da bo država dodatno podprla stroko, ki bo ključna pri prihodnjem prostorskem načrtovanju, se geologi bojijo, da bo zanje v prihodnjem letu sredstev manj, in ne več.

Obseg sredstev za znanost se v okviru stabilnega financiranja sicer zvišuje. V letu 2023 so se sredstva zvišala za 35,6 milijona evrov oziroma za skoraj 20 odstotkov stabilnega financiranja iz leta pred tem. V letu 2024 bo stabilno financiranje naraslo še za tri odstotke oziroma za dodatnih 7,5 milijona evrov. Stabilno financiranje je namenjeno institucijam za zagotavljanje osnovnih raziskav in opreme. Na drugi strani je kompetitivno financiranje oziroma financiranje raziskovalnih projektov, za katero se potegujejo raziskovalne organizacije.

"Geologija je že leta kronično podfinancirana"

Čeprav so si na Geološkem zavodu Slovenije obetali več sredstev, bi se lahko zgodilo, da bi se zaradi sestavljanja različnih virov financiranja pričakovanja izkazala za neumestna. Veliko zaskrbljenost vsem geološkim raziskovalnim organizacijam, in ne le GeoZS-u, povzročajo predvsem nizka razpoložljiva sredstva za področje geologije pri aktualnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov, je za MMC pojasnil direktor GeoZS-ja Miloš Bavec. "Žal nizka kapaciteta ni letošnja novost. Kapacitete so dediščina preteklosti, in geologija je zaradi spleta okoliščin že leta kronično podfinancirana. Žal se to že vse bolj jasno odraža v pripravljenosti Slovenije na izzive zelenega prehoda in spoprijemanje s podnebnimi spremembami. Ne gre več za akademska, ampak za konkretna vprašanja razvoja sodobne družbe," poudarja.

Bavec je prepričan, da so že od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja temeljne geološke raziskave v Sloveniji popolnoma zapostavljene in postavljene v položaj "lokalnega nebodigatreba". "V Evropi že dolgo ni več tako, tudi v soseščini ne. Na Hrvaškem in v Avstriji na področjih geoznanosti razpolagajo z neprimerljivo večjimi proračuni in delujejo v bistveno stabilnejšem okolju financiranja raziskav. Korak z Evropo v Sloveniji vzdržujemo izključno na račun sodelovanja v mednarodnih projektih. Tak model je seveda izrazito nestabilen in nesistematičen, rezultati so parcialni, raziskovalci izčrpani," opozarja Bavec.

"Bistven razlog za zaostanke je tudi zelo nizek delež kompetitivnega dela financiranja. Celotna slovenska geološka raziskovalna skupnost pridobi letno od enega do tri, v najboljših letih največ pet raziskovalnih projektov, vsakega v vrednosti do 100.000 evrov na leto." Bavec ob tem poudari, da se ravno v raziskovalnih projektih razvijajo sveže in prodorne ideje, ki prispevajo k razvoju sodobne družbe, bistveno bolj kot znotraj stabilnega financiranja.

"Odgovori odgovorne družbe na spremembe v okolju lahko temeljijo le na znanstvenih podlagah, in te v Sloveniji na področju geoznanosti manjkajo. To se že odraža pri načrtovanju rabe geotermalne energije in pri načrtovanju ukrepov za povečanje odpornosti na dolgoročne spremembe v naravi, povezane s podnebnimi spremembami. Konkreten primer je tudi neupoštevanje ključnih geoloških naravnih danosti pri prostorskem načrtovanju, ne nazadnje in konkretno tudi pri načrtovanju obnove in izboljšanju odpornosti proti naravnim nesrečam. Zadnja ujma ni bila zadnja," opozarja Bavec, ki je izrazil tudi upanje, da bosta ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) našla način za razrešitev tega "za državo škodljivega stanja".

GeoZS pridobi polovico svojega letnega proračuna od Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Od vseh sredstev, ki jih pridobi prek agencije, jih je le 10 odstotkov z naslova raziskovalnih projektov oziroma kompetitivnega financiranja.

Sorodna novica Geolog: Znova se kažejo posledice nesmotrnega poseljevanja in slabega sobivanja z naravo

Kako zagotoviti večjo predvidljivost kompetitivnega financiranja?

Z ARIS-a so za MMC sporočili, da se z geološko stroko strinjajo in menijo, da bo treba določiti stabilnejše razmerje med stabilnim in projektnim financiranjem. "Za temeljne raziskovalne projekte prejmemo največ prijav, vrednosti projektov pa so relativno majhne v primerjavi z projekti EU-ja (obseg financiranja je 100.000 evrov letno, projekti trajajo do 3 leta), zato letna nihanja vrednosti celotnega razpisa vplivajo na dojemanje raziskovalcev o obsegu razpoložljivih sredstev za njihovo področje. Stabilen in predvidljiv obseg kompetitivnega financiranja za temeljne raziskovalne projekte bi bil s stališča raziskovalcev primernejši," so zapisali.

Predvidljivost kompetitivnega financiranja temeljnih raziskovalnih projektov je po navedbah ARIS-a tudi predmet diskusije z ministrstvom za visoko šolstvo pri vpeljevanju novosti in izboljšav, ki jih načrtuje ARIS. "Predvidljivost instrumentov je namreč ena od najpomembnejših lastnosti učinkovitih sistemov, pri čemer pa smo odvisni od stabilnosti proračunov Republike Slovenije in proračuna ARIS."

Hkrati na ARIS-u poudarjajo, da je ena od ključnih značilnosti razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov ta, da je odprt za vse raziskovalne tematike in prijaviteljev ne omejuje pri opredelitvah, kaj je pomembno raziskovalno vprašanje. Prav zato je ta mehanizem financiranja za raziskovalce tako pomemben in nanj prejmejo zelo veliko prijav.

Za raziskovalna področja, ki so strateškega pomena za razvoj države, pa naj bi bila dodatna finančna sredstva na voljo tudi v programu nacionalnih raziskav, ki jih v okviru stabilnega financiranja predvideva zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. "V prihodnje pa upamo, da bo mogoče strateško pomembne raziskave financirati v sodelovanju s čim več zainteresiranimi resorji, kar bo prineslo tudi zavedanje o horizontalnem pomenu tovrstnih raziskav," so še zapisali.