Janez Janša je mandat za sestavo vlade dobil, ko Zoranu Jankoviću, predsedniku Pozitivne Slovenije, ki je na volitvah sicer prejela največ glasov volivcev, ni uspelo sestaviti koalicije. Janševo vlado so tako pred natančno letom dni v državnem zboru podprli poslanci SDS-a, NSI-ja, DeSUS-a, DL-ja in SLS-a, ki zdaj (razen NSi-ja) vlado ali zapuščajo ali pa so jo že zapustili. Proti takšni vladni sestavi je pred letom dni glasoval SD, medtem ko so se poslanci PS-ja glasovanja vzdržali.

Protikrizna Janševa vlada
Deseta slovenska vlada, ki jo je Janša takrat poimenoval za protikrizno in jubilejno, se je usmerila predvsem na področje uravnoteženja javnih financ in reform, v ospredju je bila še sanacija bank in zagon gospodarstva, na zunanjepolitičnem področju pa odnosi s Hrvaško.

Vlada je svoj mandat pred natančno letom dni sicer začela delovno, s prvo sejo vlade, na kateri se je ukvarjala predvsem s kadrovskimi zadevami. Tako so člani vlade poleg imenovanja podpredsednikov vlade, generalnega sekretarja in več državnih sekretarjev imenovali še novega vodjo urada za komuniciranje, nato pa postavili tudi novega direktorja Sove in nekoliko nenavadno hitro (glede na to, da je bila to prva seja vlade in je bila izvedena na dan njene potrditve v DZ-ju) razrešili tudi direktorja urada za verske skupnosti.

Reforma, ki je Pahorju spodletela
Člani vlade so nadaljevali delo na področju reform, tudi tistih, ki jih Pahorjevi vladi "ni uspelo spraviti skozi". Tako se jim je o pokojninski reformi, katere t. i. Pahorjeva verzija je padla na referendumu, uspelo uskladiti s sindikati, medtem ko pogajanja o reformi trga dela še niso končana. Med neusklajenimi vprašanji je med drugim namera vlade, da maso plač javnih uslužbencev zniža za pet odstotkov.

Vlada o svojih uspehih
Kot prvo in ključno nalogo je vlada izpostavila pripravo najnujnejših ukrepov za izhod iz težkega finančnega in gospodarskega položaja, v katerem se je znašla država. Začela je z omejitvijo javne porabe in uspelo ji je doseči soglasje za uveljavitev t. i. varčevalnega zakona, ki je proračunske odhodke zmanjšal za okoli 800 milijonov evrov, piše na spletni strani vlade. Med uspehe leta, ki je minilo, vlada tako prišteva tri svežnje varčevalnih ukrepov in ukrepov za spodbujanje gospodarstva, napredek na področju črpanja evropskih sredstev (višje mesečno povprečje glede na pretekla leta) in izboljšanje privlačnosti domačega gospodarskega okolja za tuje investicije s spremembami davčne zakonodaje, še piše na spletni strani.

"Vlada je v letu dni pripeljala državo do točke, ko so se makroekonomski kazalniki začeli obračati na bolje: na mednarodnih finančnih trgih so se že začeli kazati sadovi vladnih prizadevanj, obrestne mere za državne obveznice pa so na mednarodnih trgih začele počasi, a vztrajno padati," je po zapisanem na spletni strani prepričana vlada.

Referendume je preprečilo ustavno sodišče
Na gospodarskem področju je vlada kot glavno nalogo izpostavila tudi sanacijo bank in pregled nad upravljanjem državnega premoženja. Zato je pripravila zakon o Slovenskem državnem holdingu in zakon o slabi banki, ki sta tako v parlamentu kot v delu javnosti naletela na odpor. Vloženi sta bili zahtevi za referenduma, ki pa ju je preprečilo ustavno sodišče.

Vodenje vlade v znamenju stopnjevanja protestov
Leto dni Janševe vlade so močno zaznamovali protesti, t. i. vseslovenske vstaje, naperjeni ne le proti vladi, ampak proti politični (in gospodarski) eliti nasploh, ki po mnenju velikega dela državljanov svoje delo opravlja nezadostno in zato mora oditi. Če so se protesti začeli lokalno, z mariborskim protestom, ki je odnesel župana Franca Kanglerja, pa je poročilo komisije za preprečevanje korupcije nezadovoljstvo državljanov usmerilo na širše področje. Poročilo namreč ugotavlja, da za del premoženja zdajšnjega premierja Janeza Janše ni mogoče ugotoviti, od kod izvira (enako so ugotovili tudi za predsednika PS-ja Zorana Jankovića), zato je bilo na vseh naslednjih vstajah, tudi zadnji, ki se je zgodila na kulturni praznik, le dva dni pred vladno obletnico slišati veliko pozivov k odstopu Janeza Janše. Po podatkih policije se je zbralo okoli 20 tisoč protestnikov.

Na isti dan so se v organizaciji Zbora za republiko zbrali tudi podporniki Janeza Janše, ki so prepričani, da je zdajšnja vlada edina rešitev za Slovenijo. Po podatkih policije je podporo Janši izkazalo okoli 9.000 ljudi.

Vlada danes sestavljena le še iz SDS-a + NSi-ja
Čeprav je vlada do letošnjega januarja kljub manjšim zaostritvam delovala dokaj enotno, pa je enotnost po objavi poročila KPK-ja razpadla. Glede na izstop DL-ja in DeSUS-a iz koalicije, napoved izstopa SLS-a in pogovore o t. i. projektni vladi, je vladna usoda nejasna.