Socialni partnerji so sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začeli z obravnavo proračunskih dokumentov. Na mizi so imeli predloga sprememb proračuna za leto 2025 in proračuna za leto 2026 ter predlog zakona o njunem izvrševanju.

Sindikate so zanimala morebitna tveganja za financiranje različnih področij v primeru slabih scenarijev, je po seji za STA pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Akti vključujejo stroške za reformo javnega sektorja, ne pa tudi za preostale reforme, je povzela današnja pojasnila predstavnikov vlade.

Izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček pa je za STA pojasnil, da so delodajalsko stran zmotile spremembe proračuna za prihodnje leto, saj se prihodki povečujejo za 4,6 odstotka, stroški pa za osem odstotkov. Gospodarstvo po njegovih besedah skrbi, da spremembe ne odražajo aktualnega zniževanja gospodarske rasti, nezadovoljni so tudi s sredstvi za infrastrukturo.

Visoke trošarine so udarec domačim pivovarjem

Na mizi je bil tudi predlog novele zakona o trošarinah, ki bi prinesel nekoliko višje trošarine na alkoholne pijače, z izjemo vina. Gorenšček je v povezavi z njim ponovil stališče o neutemeljenosti predvidenega dviga trošarine na pivo, ki da je v Sloveniji že danes trikrat višja kot v sosednjih državah, saj bi bil to nov udarec pivovarjem. Kot nesmiseln je komentiral tudi predviden dvig meje za plačilo polovične trošarine za male pivovarje z zdajšnjih 20.000 hektolitrov na 150.000 hektolitrov na leto, saj da največji mali pivovar v Sloveniji zdaj proizvede 3500 hektolitrov.

Ministrstvo za finance naj bi predlog zakona o trošarinah v obstoječi obliki umaknilo.
Prav tako danes zbranih niso prepričala izhodišča za pripravo zakona o lastniški zadrugi delavcev, smisel katerega naj bi bile različne oblike stimulacij, ki bodo spodbujale razvoj sheme delavskega lastništva.

"Ta izhodišča so bila silno površna," je poudarila Jerkič. Po njenih besedah so danes izvedeli le, da ministrstvo za solidarno prihodnost zakon pripravlja skupaj z ministrstvom za finance in da bo Slovenija ena izmed prvih držav, ki bo skušala urediti to področje. Glavna pripomba delodajalcev je bila, da je zakon končal v domeni ministrstva za solidarno prihodnost namesto v domeni ministrstva za gospodarstvo, ki je sicer skrbnik zakona o gospodarskih družbah.

Socialni partnerji so se zaradi pomanjkljivih informacij dogovorili, da bo osnutek zakona, ko bo pripravljen, zdaj naj bi bil spisan v 90 odstotkih, obravnavala posebna delovna skupina ESS-ja.

Zakon o osebni asistenci

Izhodišča za pripravo sprememb zakona o osebni asistenci naj bi ESS pretresal na prihodnji seji.

So se pa predstavniki sindikatov in delodajalcev danes obregnili ob ministrstvo za solidarno prihodnost, ki da ne spoštuje pravil o delovanju ESS-ja. Med drugim je v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki še ni bil obravnavan na tem tripartitnem organu. Zlasti delodajalci so tudi v velikem pričakovanju zasedanja posebne delovne skupine ESS-ja za dolgotrajno oskrbo, na kateri bi vnovič obravnavali tudi finančni del lani sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Kot je še opozoril Gorenšček, še vedno čakajo tudi prva zasedanja posebnih odborov ESS-ja za zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Oba sta prinesla spremembe, ki jim delodajalci nasprotujejo in si zato želijo, da se ju prilagodi.