Predsednik vlade Miro Cerar in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec sta po odstopu arbitra Ronnyja Abrahama ves čas v stiku in sta danes govorila glede nadaljevanja arbitraže in sklica seje odbora DZ-ja za zunanjo politiko, je pojasnil Erjavec. Dodal je, da bo v petek Cerarju dal informacijo glede sestanka na zunanjem ministrstvu.
Po neuradnih informacijah se bo ta zgodil v petek, tam pa bodo nekateri politični akterji.
Erjavec, ki je imenovanje Abrahama prejšnji teden označil za "veliko zmago slovenske diplomacije", je bil po odstopu s komentarji zadržan.
Seja odbora: bo ali ne bo?
Pogovori politikov o najboljših rešitvah za nadaljevanje postopka potekajo. Eno pot je začel predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi), ki je zaprto sejo na to temo napovedal za četrtek. A sklica očitno še ni. Kot je pojasnil, bo z njim počakal, saj je za izvedbo postopkov odgovorna predvsem vlada. Počakal bo na njeno časovnico. Obenem potekajo usklajevanja, da bi na zaprti seji odbora potekal tudi vrh predsednikov parlamentarnih strank.
Brglez: Nič dramatičnega
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v odzivu na odstop zapisal, da je to sicer povzročilo "malce nelagodja, a v njem ne gre iskati ničesar dramatičnega". Novica ga je sicer presenetila. "Žal mi je, da se je gospod Abraham tako odločil, saj menim, da bi njegov mednarodnopravni položaj, ugled in znanje pripomogli k hitrejšemu reševanju odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško," je sporočil.
Spomnil je, da je odbor DZ-ja 25. julija sprejel sklep s priporočilom vladi, da v najkrajšem mogočem času v skladu z arbitražnim sporazumom imenuje novega člana arbitražnega sodišča. "[...] Poklical sem predsednika vlade Mira Cerarja in ga zaprosil, da naj postopke izpelje skladno s sklepom OZP-ja in arbitražnim sporazumom," je zapisal Brglez.
Ni pa se izrekel, ali podpira nov sklic seje odbora, kot ga predlaga NSi.
Poudaril pa je, da odstop Abrahama ni dramatičen. "Slovenija je bila vedno zavezana vrednotam mednarodnega prava in mednarodne skupnosti, predvsem pa vrednotam mirnega reševanja sporov," je poudaril in dodal, da je "arbitražni sporazum tako, kar potrjuje tudi Evropska unija, prava pot reševanja nerešenih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško".

Domače ali tuje
Stališča do tega, kako ravnati in kje iskati njegovega naslednika, so sicer različna, vendar je pričakovati, da bo politika vnovič poskušala iskati soglasje. Enotnost so tokrat izpostavili v DeSUS-u in NSi-ju. Nekateri se zavzemajo za to, da Slovenija v čim krajšem času vnovič poišče znanega in uglednega tujega mednarodnega pravnika, drugi so za domačega strokovnjaka.
V kabinetu predsednika vlade so v sredo zagotovili le, da bo "Slovenija v določenem roku sprejela odločitev o imenovanju novega arbitra". To pa lahko pomeni tudi, da imenovanje prepusti kar predsedniku arbitražnega sodišča.

EU podpira arbitražo
Odzvala se je tudi Evropska komisija s sporočilom, da spodbujajo dialog med Slovenijo in Hrvaško in da stališča, ki so jih izrazili prejšnji teden, ostajajo nespremenjena, saj ne vidijo alternative arbitražnemu sodišču. Arbitražna pogodba je registrirana pri sekretariatu Združenih narodov in je del mednarodnega prava.

"Za zdaj smo v fazi, ko je Hrvaška izrazila namero za odstop iz arbitražnega sporazuma. To še ne pomeni dokončnega odstopa. Tu je še celoten postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb. Videli bomo, kam bo to na koncu pripeljalo in kako uspešen bo ta poskus," je za Radio Slovenija povedala Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete.

Po poročanju Radia Slovenija zdaj sledita predvidoma dva postopka. Prvi pred arbitražnim sodiščem, v katerega mora Slovenija v 15 dneh imenovati novega arbitra in kjer skoraj zagotovo ne bo hrvaškega arbitra. Drugi postopek pa bo potekal v skladu z dunajsko konvencijo in temelji na poskusu hrvaškega odstopa. Sledili bodo poskusi iskanja skupne rešitve in predlogi spravne komisije.
Zakaj je odstopil Abraham
Abraham, ki ga je Slovenija za arbitra imenovala 28. julija po odstopu Jerneja Sekolca zaradi prisluškovalne afere, je odstopno pismo arbitražnemu sodišču poslal v ponedeljek. V njem je zapisal, da je na imenovanje za arbitra privolil v upanju, "da bo to pomagalo pri vzpostavitvi zaupanja med strankama in v arbitražno sodišče in da se bo s tem proces normalno nadaljeval, s privolitvijo obeh strani".
Ker pa je Hrvaška vmes obvestila arbitražno sodišče, da "ne more več sodelovati v procesu" arbitraže in da z 31. julijem končuje izpolnjevanje arbitražnega sporazuma, se je Abraham odločil, da trenutna situacija ne izpolnjuje njegovih pričakovanj, zato zanj ni več primerno, da bi bil arbiter v nadaljnjih postopkih, je v sredo sporočilo arbitražno sodišče.