Odbor za zunanjo politiko je sprejel sklep, v katerem vladi priporoča, da v najkrajšem mogočem času predlaga novega slovenskega arbitra. DZ o kandidatu tako ne bo glasoval.

Predsednik odbora Jožef Horvat je pojasnil, da so omenjeni sklep sprejeli soglasno. Državni zbor tako o kandidatu ne bo glasoval, kot sicer predvidevajo obstoječi zakonski postopki v Sloveniji, ki zadevajo imenovanje sodnikov mednarodnih sodišč, saj bi to trajalo več kot 15 dni, kar pa je rok, ki ga je po odstopu Jerneja Sekolca Sloveniji postavilo arbitražno sodišče.

Parlamentarne stranke bodo predloge kandidatov sporočile do ponedeljka, vlada pa bo potem novega arbitra v skladu z določbami arbitražnega sporazuma imenovala sama. Arbitražni sporazum je namreč mednarodni akt in kot tak nad nacionalnim zakonom o postopkih imenovanja.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez zatrjuje, da se bodo o novem slovenskem arbitru poskušali dogovoriti s strankami. Po njegovih besedah na odboru ni bilo o konkretnih kandidatih še nobenega govora. Neuradno se omenjata ustavni sodnik Ernest Petrič in pravnik Borut Bohte, medtem ko je nekdanji predsednik Danilo Türk morebitno sodelovanje že zavrnil, saj je sodeloval pri pripravi samega sporazuma.

"Upam, da bomo skozi dialog prišli do najprimernejšega kandidata, ki bo optimalen. Ni pomembno, ali je naš, vaš ali čigav. Glede na vse dosedanje sklepe je pomembno, da je državljan oziroma državljanka Slovenije in da je slovenska vlada tista, ki ga imenuje," je opozoril Brglez in dodal, da obstaja možnost, da bo Slovenija svojega arbitra imenovala, preden bo hrvaški parlament razpravljal o vprašanju, ali odstopijo od arbitražnega sporazuma.

"Do srede bodo te zadeve obravnavane, tudi Hrvaška je dala do srede čas sodišču, da se samorazpusti," je sklenil Brglez.

Na odboru je manjkal zunanji minister Karl Erjavec, saj se menda še vedno ni vrnil v državo. Tako Brglez kot Horvat sta dejala, da z Erjavcem, ki se je zadnji čas za medije zavil v molk, nista bila v stiku.

Izredni sestanek pri Cerarju
Da bodo skupaj naredili vse, da bo novo ime za slovenskega arbitra v Haagu predlagano pravočasno, so se parlamentarne stranke v petek dogovorile na sestanku pri predsedniku vlade Miru Cerarju.

Dozdajšnji slovenski arbiter Jernej Sekolec je odstopno izjavo podal po tem, ko ga je Hrvaška obtožila pristranskosti zaradi komuniciranja s slovenskim zunanjim ministrstvom, mediji pa so objavili prisluhe pogovorom s slovensko agentko Simono Drenik.

.

Janša: Nespretnost slovenskih akterjev
Prvak opozicijskega SDS-a Janez Janša je na taboru stranke v Lepeni opozoril, da arbitraža še ni končana, tako da sploh ni nujno, da se za Slovenijo nakazuje tako dobra rešitev, kot to namigujejo objavljeni prisluhi.

Kdo je posnel prisluhe, je nepomembno, Janši se bolj skrb vzbujajoče zdi to, da slovenska stran nima resnih podatkov o tem, kako je potekala komunikacija med hrvaškim arbitrom in hrvaškim ministrstvom. Če bi te podatke imeli, bi lahko pritisk hrvaške strani preprosto uravnotežili in čez tri dni bi vsi pozabili na afero, je prepričan.

Janša je izpostavil odgovornost zunanjega ministra Karla Erjavca: "Zdaj ko je jasno, da se bo arbitraža nadaljevala in da tukaj ne bo tako drastičnih posledic, kot so nekateri pričakovali, je čas, da se spregovori tudi o odgovornosti - ne samo za ta konkretni škandal, ampak na splošno za nekredibilnost slovenske zunanje politike. Gospod Erjavec je zagotovo med prvimi, ki je za to odgovoren."

"Doktor Petrič je član različnih mednarodnih teles in ima zagotovo največ tovrstnih izkušenj. Če bi bil že na začetku predlagan, bi ga verjetno podprli. S tem nimamo težav," je ugibanja o morebitni izbiri Petriča komentiral Janša in se ob tem vprašal, kaj bo lahko novi arbiter sploh še naredil, če naj bi bil izid arbitraže objavljen že konec tega leta.

Janša je tudi kritiziral odločitev odbora DZ-ja, da arbitra imenuje vlada: "Jaz še vseeno mislim, da bi zato, da to ne bo neka dodatna blamaža navzven, ker vsi vedo, kako je bil prvi arbiter imenovan, tega moral imenovati DZ. Vendar bi morali seveda kršiti roke, ki so zapisani v zakonu. Tudi če bo vlada to naredila, ne bo velik greh in mi iz tega ne bomo delali velikih problemov. Mislimo pa, da bi bilo bolj pravilno in higienično, če bi se ubrala pot, kot je določena v zakonodaji."

Izstop iz arbitražnega postopka, za kar si prizadeva Hrvaška, po Janševem mnenju ni mogoč: "Sporazum to onemogoča. Lahko pa se vsaka stran odloči, da arbitraže ne bo spoštovala. To je suverena odločitev vsake države, ki za sabo potegne določene posledice in mednarodne implikacije. A upam, da bo Hrvaška spoštovala tisto, kar so sprejeli v saboru in kar so podpisali."

Spomnil je, da je SDS arbitraži nasprotoval: "Menili smo, da bi se morala Slovenija s Hrvaško dogovoriti o meji prej, preden je Hrvaška stopila v Evropsko unijo. To bi bilo povsem mogoče. Žal se je takratna vlada odločila za tvegano pot arbitražnega sporazumevanja oziroma arbitraže. Zdaj so, kot kaže, zaradi nespretnosti slovenskih akterjev ogroženi neki potencialni dosežki v korist Slovenije, če to, kar zadnje čase beremo, drži."

"Brez arbitraže ne bo šlo"
To bi lahko znova razplamtelo spore ob meji, ki so se od podpisa arbitražnega sporazuma pred leti skoraj popolnoma umirili. "Brez arbitraže ne bo šlo. To smo že ugotovili v 20 letih, da drugače ne gre. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, in kjer se prepirata dva, vedno mora nekdo to razsoditi," je ob tem v Odmevih poudaril Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. "Upam, da razumejo tudi naši prijatelji na Hrvaškem, da ni nobene prave poti iz tega labirinta razen arbitraže."