Mineva pol leta od nastopa vlade premierja Janeza Janše. Ob tej priložnosti so z urada vlade za komuniciranje sporočili vladno videnje svojega dosedanjega dela. Kot so zapisali na spletni strani urada, sta bila osrednja cilja prvega polletja zagotavljanje finančne vzdržnosti in spodbujanje gospodarske rasti.

Sprejetje zakona o uravnoteženju javnih financ in rebalans proračuna za leto 2012, ki temelji na varčevalnih ukrepih, sta le prvi korak na poti k okrevanju gospodarstva, so sporočili z urada za komuniciranje. Vlada tako za jesen napoveduje sprejetje tretjega svežnja ukrepov, ki se loteva tudi nekaterih sistemskih sprememb pri oblikovanju večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kot naslednji velik zalogaj pa vlada izpostavlja usklajevanje predlogov proračunov za leti 2013 in 2014.

Bonitetne agencije kot dodatni argument
Vlada sporoča, da nižanje ocen mednarodnih bonitetnih agencij pritrjuje njenim stališčem, da je treba ukrepati hitro. Kot ključno vlada izpostavlja čimprejšnji zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in sprejetje zakona o ustanovitvi državnega holdinga skupaj z ukrepi za sanacijo bančnega sistema. Temu mora po mnenju vlade slediti sprejetje strukturnih reform, kar naj bi mednarodnemu okolju dalo močno znamenje, da Slovenija k reševanju nastalih razmer pristopa aktivno in preudarno.

Davčne razbremenitve in investicijske olajšave
Vlada poudarja sprejetje dveh paketov za spodbujanje gospodarstva. S prvim paketom je vlada davčno razbremenila podjetja in uvedla neomejeno 40-odstotno investicijsko olajšavo za spodbujanje podjetij in samostojnih podjetnikov k investiranju in doseganju višjih dodanih vrednosti. Vlada se hvali tudi s povečanimi olajšavami za raziskave in razvoj.

Drugi sveženj ukrepov, sprejet junija, vsebuje 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, vključno z odpravo administrativnih ovir in finančnimi razbremenitvami. Kot sporočajo z urada za komuniciranje, bo vlada v ta namen prek javnih razpisov razdelila 377,5 milijona evrov, od tega 148,5 milijona za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov evrov prek izvajanja javnih investicij.

B. V.