Kljub pomladnemu sprejemu zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je zmanjšal maso plač v javnem sektorju, znižal nekatera nadomestila in prejemke ter pokojnine, se po poročanju Dela jeseni pripravlja še en sveženj varčevalnih ukrepov.

Tudi tokrat naj bi vlada posegla v plače javnih uslužbencev, ukinila regres, znižala nadomestila za brezposelne. Na ministrstvu za finance tega ne želijo komentirati, dodatnih pojasnil glede proračuna za leto 2013 in 2014 pa do končne priprave izhodišč in končnih razrezov proračuna ne morejo dati.

"Preberejo naj naš sporazum"
Jasnejši so na sindikalni strani. Predsednik Sindikata vzgoje in izobraževanja ter eden glavni pogajalcev z vlado Branimir Štrukelj je za MMC povedal, da z njimi vlada še ni kontaktirala, je pa res, da predsednik vlade Janez Janša te reze že nekaj časa napoveduje. "Rad bi ga spomnil, da naj si, preden pride s takšnimi predlogi, dobro prebere stavkovni sporazum, ki v veliki meri velja za leto 2013, da ne bi po nepotrebnem prišlo do konflikta."

Pred sprejemom ZUJF-a so namreč sindikati z vlado podpisali sporazum, ki je bil takrat po besedah ministra za delo Andreja Vizjaka dobra osnova za naprej, ob tem pa je zatrdil, da "vlada do konca leta 2013 ne načrtuje posegov v plače javnih uslužbencev".

Štrukelj: Razlogov za nova znižanja ni
Štrukelj pa ob tem izpostavlja tudi, da resnih razlogov za dodatna znižanja ni: "Še posebej če lahko kupujemo razna brezpilotna letala, financiramo vojno v Afganistanu, znižujemo davke na dobičke in tako naprej. Vladajoča kasta se ni odrekla praktično ničemur."

Pozornost tujine na dogajanje v Sloveniji
Kakšni bodo torej naslednji ukrepi vlade? Da je situacija v Sloveniji resna, pravijo tudi nemški mediji, ki v zadnjem času naši državi posvečajo pozornost predvsem zaradi gospodarskih težav, poroča STA.

"Slovenija mora sprejeti radikalne reforme, da bi trošenje spravila na trajnostno raven. To je nekaj, kar še vedno dokaj novi desnosredinski vladi Janeza Janše še ni uspelo," ocenjuje nemška tiskovna agencija DPA. Kot glavne težave države izpostavlja dolg, preveliko trošenje in bančni sektor, ki v obdobju 2012-2013 nujno potrebuje program za dokapitalizacijo.

Pomoč ali ne?
Finančni minister Janez Šušteršič je sicer še vedno prepričan, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči in vztraja pri znižanju proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda do konca leta.

Medtem pa ekonomist Vladimir Gligorov z dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske primerjave meni, da je ta načrt zelo optimističen in pričakuje, da bo imela Slovenija konec leta 4,5-odstotni primanjkljaj. "Iz gospodarskega vidika bi bilo smiselno, če bi za pomoč prosila Mednarodni denarni sklad ali območje evra," je za Süddeutsche Zeitung dejal Gligorov.

Zahtevana donosnost na slovenske dolgoročne državne obveznice je namreč presegla sedem odstotkov, torej je tako visoka kot na primerljive dolžniške vrednostne papirje Portugalske, Irske in Grčije, preden so te države morale prositi za pomoč.