Junija je podporo LDS izrazilo 19 odstotkov vprašanih, mesec poprej 23 odstotkov, aprila pa še 27 odstotkov vprašanih.

Po drugi strani je raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede (CJMMK) pokazala, da je NSi po izhodiščni štiriodstotni podpori v aprilu in odstotek nižji v maju v juniju dobil desetodstotno podporo.

Raziskava pri ostalih parlamentarnih strankah ob manjših nihanjih navzgor ali navzdol tako izrazite spremembe ni ugotovila. SDS ostaja na drugem mestu s 14 odstotki (aprila 15 odstotkov), ZLSD uživa šestodstotno podporo (aprila štiriodstotno), za SLS in SNS se je v juniju opredelilo po tri odstotke vprašanih (aprila štirje za SLS oziroma trije za SNS). Pri DeSUS-u in SMS-u glede na april ni sprememb; za stranko upokojencev sta se opredelila dva odstotka vprašanih, za stranko mladih pa odstotek.

Predstojnik CJMMK-ja dr. Niko Toš je povedal, da meritev morebitnega nihanja znotraj prostora levosredinsko - desnosredinsko ni pokazala nobenega novega stanja. Po njegovih besedah analiza nakazuje, da se je podporno telo LDS-a premaknilo proti pasivnemu oziroma neopredeljenemu.

Porast preferenčne podpore NSi-ja pa po Toševem mnenju ne gre na račun levosredinskih strank. Niko Toš namreč meni, da gre pojasnilo iskati predvsem v značilnostih podpornega telesa NSi-ja; tu prevladujejo ženske, najstarejše starostne kategorije, predvsem z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, ki se opredeljujejo za verne. To pa je volilno telo, ki se v normalnih razmerah pred volitvami ni kazalo, je dejal Toš. Prišlo naj bi torej do izrazitega aktiviranja specifičnega podpornega telesa NSi.

Nižja podpora Ropovi vladi
Vlado Antona Ropa v juniju podpira 47 odstotkov vprašanih (maja 52 odstotkov, aprila 45 odstotkov), medtem ko je nepodporo izrazilo 43 odstotkov vprašanih (maja 36 odstotkov, aprila 42 odstotkov). Brez neopredeljenih - ti so v juniju predstavljali 11-odstotni delež - pa bi se vlada lahko pohvalila s 52-odstotno podporo. Izrazitejše podpore je Ropova vlada deležna med mlajšimi (do 30 let) in najstarejšimi (61 let in več), med srednje, višje in visoko izobraženimi, med študenti in dijaki, levoopredeljenimi ter preferenti LDS-a in ZLSD-ja. Največ odklanjanja pa je deležna med respondentni srednjih starostnih skupin, gospodinjami, desno opredeljenimi, ter preferenti SDS-a in NSi-ja.

Zaupanje v institucije brez sprememb
Glede na zadovoljstvo s stopnjo demokracije meseca maja je stopnja junija padla. Tokrat je bilo zadovoljnih 35 odstotkov (maja 41odstotkov), nezadovoljnih pa 58 odstotkov vprašanih (maja 51 odstotkov). Po drugi strani pa je junijska stopnja zadovoljstva z demokracijo vendarle nekoliko višja kot v aprilu. Podobno sliko kaže tudi merjenje zadovoljstva z materialnimi razmerami, s katerimi je v juniju zadovoljnih 55 odstotkov vprašanih.

Velikih sprememb ni najti niti pri razvrstitvi institucij glede na zaupanje, ki ga uživajo med anketiranimi. Med tistimi, ki jim ljudje najbolj zaupajo, ostajajo tolar, vojska, predsednik republike, v spodnjem delu razvrstitve pa so vlada, cerkev, politične stranke in sodišča, med njimi tudi ustavno. Po stopnji zaupanja se sicer najvišje uvršča evro, do katerega so se v tokratnem merjenju vprašani prvič opredeljevali.

LDS: Rezultati nepresenetljivi
Izvršni direktor LDS-a Bogdan Biščak je dejal, da so mu pri junijskem Politbarometru najbolj važna razmerja med posameznimi strankami in ne trenutni ratingi. Slednji po njegovem ostajajo približno enaki kot do sedaj, z izjemo NSi, ki se ji še pozna učinek volitev v Evropski parlament. Ob tem pa je izvršni direktor LDS opozoril, da je raziskava med pokazala visoko podporo sedanji vladi, ki je po njegovem ena najvišjih v Evropi.