Po podatkih Politbarometra ima vlada kljub rasti podpore še vedno več nasprotnikov kot podpornikov, saj je junija ni podpiralo 45 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo marca takšnih, ki je niso podpirali, 48 odstotkov.

Lani je povprečna podpora vladi v prvem polletju 2005 znašala 59 odstotkov, letos pa 39 odstotkov. Neopredeljenih je bilo tokrat 41 odstotkov volivcev, medtem ko je bilo marca takšnih 42, januarja pa 39 odstotkov.

Pri strankarskih razvrstitvah ni bistvenih sprememb. Seštevek odgovorov na vprašanje o volilni podpori in najbližji stranki pokaže, da je bil junija na prvem mestu še vedno SDS z 20, LDS s 14, SD z 11, SNS in SLS s po 4, NSi s 3 odstotki in DeSUS z 1 odstotkom. Podpora je junija najbolj padla SNS-u in DeSUS-u.

Predsednik in nekdanji predsednik na volitvah?
Tokrat so pri Politbarometru v raziskavo vključili tudi predsednika države Janeza Drnovška, za katerega bi, če bi s svojim gibanjem ali stranko nastopil na parlamentarnih volitvah, glasovalo 28 odstotkov volivcev. Njegov nastop na volitvah pa ne bi vplival na izbiro 56 odstotkov volivcev. Nekdanjega predsednika Milana Kučana bi na volitvah podprlo 32 odstotkov vprašanih, na 55 odstotkov volivcev pa njegova kandidatura ne bi vplivala. Kučana bi volili prevsem tisti, ki preferirajo DeSUS in LDS, enako velja tudi za Drnovška.

Vladne reforme v glavnem podpira 33 odstotkov od 723 anketirancev, v glavnem pa jih ne podpira 41 odstotkov vprašanih. takšnih je bilo marca 54 odstotkov. Sindikate v zvezi reformami podpira 52 odstotkov vprašanih, študente pa 55 odstotkov.

Raziskava še ugotavlja, da 54 odstotkov anketirancev meni, de je socialni položaj delavcev slabši, polovica jih meni, da se politika bolj vpleta v gospodarstvo, deset odstotkov pa misli, da je stanje boljše kot pred dvema letoma.