Sindikat poklicnih gasilcev je sredi januarja na vlado naslovil zahtevo, da se poklicnim gasilcem plače dvignejo za osem plačnih razredov. A ugotavljajo, da na vladni strani za to ni posluha. Izhodišča za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jih je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik v sredo predstavila reprezentativnim sindikatom, pa jih od namere, da nezadovoljstvo izrazijo na protestnem shodu, niso odvrnila, ampak ravno nasprotno.

Generalni sekretar sindikata David Švarc je na novinarski konferenci pojasnil, da pozdravljajo napoved, da v javnem sektorju ne bi bilo več delovnih mest, ki bi bila uvrščena nižje od minimalne plače. A obenem nad novo plačno lestvico, ki naj bi jo po vladnih načrtih uveljavili s 1. januarjem 2024, niso navdušeni. Kot je pojasnil, bi namreč delovna mesta, ki so na obstoječi plačni lestvici uvrščena od 12. do 23. plačnega razreda, po novem uvrstili v prvih pet plačnih razredov. Delovno mesto poklicnega gasilca, ki je zdaj v 24. plačnem razredu, pa bi tako sodilo v šesti od skupno 67. plačnih razredov. To pa bi pomenilo, da bi bilo delovno mesto gasilca, ki je zdaj v vrhu prve tretjine plačne lestvice, po novem v spodnji desetini, je opozoril Švarc.

Po njegovih besedah je zanje nesprejemljiv tudi predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti do sredine leta 2026. Vladni argumenti o avtomatizmu pri napredovanjih jih ne prepričajo, saj opozarjajo, da je napredovanje odvisno od letnih ocen, ki jih gasilec dobi od predstojnika.

Ker jim vlada ni prisluhnila, bodo svoje nezadovoljstvo izrazili na ulicah

Švarc ugotavlja, da pa namerava vlada dejansko uvesti avtomatska napredovanja brez letnih ocen, kar sicer zanje ne bi bilo sporno, če bi obveljala zdajšnja merila, ko lahko zaposleni napreduje vsaka tri leta, in bi med plačnimi razredi ohranili razmerje približno štirih odstotkov. A bi se to razmerje po predlogu skrčilo na tri odstotke. Če ima zaposleni v sedanjem sistemu možnost, da skozi kariero napreduje za deset plačnih razredov, kar skupaj pomeni 40 odstotkov, bi po novem to dejansko bilo le še 30 odstotkov, če sploh, je ugotavljal.

Še posebej pa je po njegovih besedah zanje sporen vladni predlog v delu, ko gre za odpravo plačnih nesorazmerij. Po Švarčevih navedbah je ta predvidena v obdobju od 1. januarja 2024 do 30. junija 2026, kar pomeni, kot je dodal, da naj bi gasilci do leta 2026 čakali na odpravo plačnih nesorazmerij, napredovanja pa bi bila zamrznjena.

Švarc je poudaril, da pričakujejo, da se gasilci uvrstijo v primerne plačne razrede, da se odpravijo plačna nesorazmerja in se jih enako obravnava kot nekatere druge skupine. A ker na vladni strani do zdaj niso naleteli na posluh, se bodo poklicni gasilci iz vseh poklicnih gasilskih enot v četrtek ob 11. uri zbrali na Trgu republike. Od tam bodo skupaj odšli na Gregorčičevo pred poslopje vlade, kjer bo po Švarčevih napovedih vsak od njih dobil priložnost, da izrazi svoje nezadovoljstvo in tako tudi na "osebni ravni" izrazi svoja pričakovanja in zahteve.

Stavke carinikov za zdaj ne bo

Medtem ko je predsedstvo sindikata poklicnega gasilstva dokončno potrdilo protestni shod, pa so se v Sindikat carinikov Slovenije odločili, da za ponedeljek napovedani začetek stavke zaposlenih na Finančni upravi RS (Furs), zamrznejo. Kot je pojasnil predsednik sindikata Dušan Pečnik, so stavko zamrznili najmanj do 22. aprila, saj želijo počakati na rezultat pogajanj o plačni reformi javnega sektorja. Njihove zahteve sicer ostajajo nespremenjene.

"Zagotovila so, da naj bi se naše stavkovne zahteve reševale v okviru teh pogajanj," je povedal Pečnik. Če z izkupičkom ne bodo zadovoljni, bodo stavkovne dejavnosti nadaljevali, je dodal. Sindikat med drugim zahteva dvig izhodiščnih plač za pet plačnih razredov za vse uslužbence Fursa ter štiriodstotni dodatek k bruto plači zaradi zakonske določbe, da uslužbenci finančne uprave ne smejo opravljati dejavnosti, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, in dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje interesov po zakonu o javnih uslužbencih ali drugem zakonu.

Še en štiriodstotni dodatek želijo zaradi določbe, da mora Furs zaradi posebnega pomena nemotenega finančnega poslovanja države, zagotavljanja blagovnega prometa in izpolnjevanja mednarodnih obveznosti tudi med stavko zagotoviti opravljanje nujnih del in nalog iz svoje pristojnosti.

Med drugim želijo tudi razširitev nabora upravičencev dodatnega pokojninskega zavarovanja na vse pooblaščene uradne osebe na Fursu, nezgodno zavarovanje za vse uslužbence Fursa, pogajanja in podpis panožne pogodbe za uslužbence Fursa ter intenzivnejše pomlajevanje kadrovske strukture zaposlenih, sistem štipendiranja in karierni razvoj zaposlenih.