Minister za zdravje Janez Poklukar je ob robu obiska dejal, da bo vesel, če bodo 11. aprila take številke o okužbah, kot so bile danes. Poudaril je, da so uveljavili ukrepe, ki jih je predlagala stroka. "Ukrepi so toliko eksaktni, da predvidevamo, da bomo omejili epidemijo," je poudaril.

Sorodna novica Ihan: Tretji val je nevaren. Če ne zaščitimo starejših od 60 let, bo šlo za njihovo življenje.

Napovedal je, da bodo storili vse, da bodo šole 12. aprila znova odprte.

V prihodnjem tednu bodo začeli o samotestiranju izobraževati zaposlene v vzgoji in izobraževanju, nato pa bi v tednu, ko se šola začne, že začeli samotestirati. Tega bi izvajali v četrtek in petek, da bi potem lahko tisti, pri katerih bi bila okužba potrjena, do ponedeljka šli še na PCR-test.

Ministrstvo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje tudi pripravlja videovsebine za učence in dijake, ki bodo uporabljali teste.

Kdo je predlagal maske na prostem

Glede obveznosti nošenja mask na prostem je minister priznal, da svetovalna skupina za covid-19 tega ni eksplicitno predlagala. Je pa govoril s posameznimi člani skupine in večinoma ni bila proti obveznemu nošenju mask na prostem. Po njegovem mnenju se je treba zavedati, da se novi koronavirus prenaša kapljično in aerosolno, z nošenjem maske pa ta prenos zmanjšamo za 80 odstotkov. Zdi se mu pa pomembno, da ni obvezno nositi maske med rekreacijo in gibanjem na prostem.

Poklukar se zaveda, da bo velikonočna nedelja, ko je dovoljeno zbiranje dveh družin oz. petih odraslih ljudi, prinesla dodatno tveganje glede epidemije, ampak številni starejši potrebujejo podporo svojih otrok in vnukov, da lahko na praznični dan podoživijo to, kar je bistvo praznika.

Minister o dobavah cepiva

Dotaknil se je tudi dobav cepiv proti covidu-19. Na vprašanje, ali je zadovoljen z razdelitvijo dodatnih desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje, pri čemer naj bi Slovenija prejela 32.769 odmerkov, je dejal, da težko odgovori, ali je to prava razdelitev ali ne. Kot je pojasnil, končne številke, koliko naj bi Slovenija prejela od teh desetih milijonov, ne pozna. Pričakuje pa, da je ta razdelitev solidarna in da bodo evropske države na začetku poletja na enakem deležu precepljenosti.

Pričakuje, da bo v tem mesecu v državo prispelo od 340.000 do 350.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 štirih proizvajalcev, upa, da bo teh odmerkov maja še več. Koliko bi lahko nadomestili zaostanek pri cepljenju, bo odvisno predvsem od dobav AstraZenece, ki so bile do zdaj najmanj zanesljive, saj so odstopale od predvidenih količin.

Na NIJZ-ju so za STA potrdili, da so danes (četrtek) prejeli 45.600 odmerkov cepiva AstraZenece.

Poklukarja veseli, da bo v Slovenijo v aprilu prišla tudi prva dobava cepiva Johnson & Johnson, do julija naj bi tako prejeli več kot 200.000 odmerkov tega cepiva.

Sicer pa minister pozdravlja vse previdnostne ukrepe svetovalne skupine za cepljenje, ki je odločila, da se cepivo AstraZenece za zdaj uporablja le za starejše od 60 let. Kot je dejal, ta omejitev v tem trenutku ne spreminja poteka cepljenja v populaciji, saj sovpada s strategijo cepljenja, v skladu s katero želijo v prihodnjih tednih precepiti starejše od 60 let. Pričakuje pa, da bo Evropska agencija za zdravila (EMA) v prihodnjih 14 dneh dala dodatne usmeritve, ali naj se nadaljuje uporaba cepiva AstraZenece tudi pri mladih ali le za starejše od 60 let.

Kdo je kriv za počasnejše cepljenje na nekaterih cepilnih mestih?

NIJZ glede navedb nekaterih cepilnih centrov, da od inštituta niso prejemali toliko cepiv, kot so jih naročali, odgovarjajo, da je bila do 15. marca omejena le dobava cepiva Pfizerja in Moderne, medtem ko so bila za cepivo AstraZenece realizirana vsa naročila. Konec februarja so denimo cepilnim centrom ponudili dodatne odmerke AstraZenece.

V nekaterih cepilnih centrih – denimo v Brežicah in v Ljubljani – so namreč opozorili, da so prejemali manj cepiv, kot so jih naročali. V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana so v sredo pojasnili, da je skupna razlika med naročenimi in prejetimi cepivi med 4. februarjem in 23. marcem znašala 14.225 odmerkov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so na to odgovorili, da zaradi omejenega števila odmerkov cepiva proti covidu-19 tedensko zbirajo naročila cepilnih centrov po posameznih prioritetnih skupinah. Cepilni centri lahko naročajo le cepiva za osebe, ki so se opredelile za cepljenje in so na seznamu čakajočih, in ne smejo naročati cepiv na zalogo.

Cepivo, ki je na voljo, se razdeli med vse cepilne centre tako, da se najprej izpolni najvišja prioritetna skupina za vse cepilne centre, šele nato se začne realizacija naročil za drugo prioritetno skupno, so za STA pojasnili na NIJZ-ju. Če za zadnjo prioritetno skupino s seznama za naročanje ni dovolj cepiv, se cepiva med cepilne centre razdelijo sorazmerno glede na prejeta naročila, so dodali.

Naročila se zbirajo tedensko, medtem ko se nerealiziranih naročil ne prenaša iz tedna v teden. Na ta način lahko cepilni centri opredelijo realno potrebo za naslednji teden (npr. zaradi odpovedi že naročenih na cepljenje, dodatno opredeljenih oseb za cepljenje). Kumulativna razlika med naročenimi in prejetimi odmerki za obdobje enega meseca zato ne pomeni dejanskega števila čakajočih oseb na cepljenje iz posamezne prioritetne skupine, so dodali.

Ob tem so pojasnili, da je bila do 15. marca omejena le dobava cepiva Pfizerja in Moderne, ki so ju v skladu z navodili stroke uporabljali za starejše od 65 let. Medtem so bila za cepivo AstraZenece realizirana vsa naročila. Ker cepiva AstraZenece niso razdelili v celoti, je NIJZ 26. februarja tudi pozval cepilne centre, naj ga dodatno naročijo in ga porabijo v skladu z nacionalno strategijo cepljenja. A dodatnega naročila od ZD-ja Ljubljana niso prejeli.

Pregled podatkov NIJZ sicer kaže na velike razlike v tem, koliko cepiv so posamezni cepilni centri prejemali glede na tamkajšnje število prebivalcev. V Brežicah in Ivančni Gorici so prejeli najmanjši delež, v Kočevju in Sevnici, pa tudi Ribnici, pa najvišjega.

V cepilnem centru Brežice, ki je zadolžen za cepljenje okoli 25.000 občanov Brežic, so do 23. marca prejeli 2346 odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech ter 200 odmerkov cepiva AstraZenece. Prejeli so torej cepiv za 10,5 odstotka tamkajšnjega prebivalstva.

Levojević: Nismo prejeli, kolikor smo naročili

Direktor brežiškega zdravstvenega doma Dražen Levojević je za STA zatrdil, da so cepiva naročali dosledno, v skladu z napotki NIJZ, katere skupine so za tisti teden predvidene za cepljenje. A ob tem je poudaril, da niso nikoli prejeli toliko odmerkov, kolikor so jih naročili.

V ZD-ju Ljubljana pa so glede na evidence NIJZ-ja do 23. marca prejeli 35.274 odmerkov Pfizerjevega cepiva, 8400 odmerkov cepiva Moderne in 12.300 odmerkov AstraZenece, skupaj torej 55.974. V ZD-ju Ljubljana so za STA pojasnili, da imajo opredeljene paciente iz Ljubljane in okolice, skupaj več kot 420.000 ljudi, poleg tega v njihovem cepilnem centru izvajajo cepljenje še za opredeljene bolnike pri koncesionarjih iz Ljubljane in primestnih občin, pa tudi za ciljne poklicne skupine iz Ljubljane z okolico.

V ljubljanskem zdravstvenem domu, kjer zavračajo očitke o zaostanku pri cepljenju, so tudi navedli, da NIJZ v marcu ni omogočal naročanja cepiva za cepljenje s prvim odmerkom, pač pa le cepivo za cepljenje z drugim odmerkom za populacijo, starejšo od 80 let. To je morda vzbudilo vtis o nenapredovanju in počasnosti cepljenja v primerjavi z drugimi cepilnimi centri, ki pa so neprimerno manjši od ljubljanskega, so poudarili v sredo.

Na NIJZ-ju pa trdijo, so bili cepilni centri že vnaprej obveščeni, da bo večina cepiva Pfizerja v obdobju od 1. do 19. marca namenjena drugemu odmerku, zato se je v tem obdobju za prvi odmerek razdeljevalo predvsem cepivo Moderne in AstraZenece, cepivo Pfizerja pa le v manjših količinah. V tednu od 1. do 5. marca je bilo za ZD Ljubljana izdano 32 odstotkov cepiva za druge odmerke in 68 odstotkov za prve.