Na uvodno vprašanje voditeljice Odmevov Rosvite Pesek na Televiziji Slovenija, ali namerava zaradi številnih kritik od zdravstvenih sindikatov odstopiti, minister za zdravje Janez Poklukar ni odgovoril, temveč je dejal, da se z vsemi deležniki trudi maksimalno reševati akutne težave v slovenskem zdravstvu in jih hkrati obravnavati dolgoročno.

Glede stavke, ki jo za sredo napovedujejo sindikati socialnega varstva in zdravstvene nege, Poklukar še ne ve, kakšen bo izid. "V torek zjutraj imamo napovedan sestanek, pripravljamo dodatne argumente, zakaj je treba nadaljevati na izhodiščih, ki smo jih podali, in kako izpeljati pogajanja do konca. Zaveza ministrstva za zdravje in vlade je bila, da nadaljujemo pogajanja, ki smo jih decembra zaključili, zato da bi odpravili nesorazmerja znotraj zdravstvene nege," je povedal in dodal, da ostaja optimist.

Poklukar je spomnil, da so lani jeseni reševali odhode medicinskih sester iz bolnišnic. "Ko smo v nadaljevanju skušali nasloviti tudi druge težave, smo pripravili interventni zakon, ki bi začasno reševal težave mladih zdravnikov in zdravnikov na primarni ravni," je minister opisal povišanje plačnega stropa zdravnikov znotraj PKP-ja 10. A ta rešitev naj bi bila zgolj začasna. "Vemo, da naš enotni plačni sistem potrebuje novo rešitev."

"Lani smo zaradi prepoznane problematike odhodov medicinskih sester s težjih delovnih mest na pobudo vlade pristopili k pogajanjem. Hkrati smo se zavezali, da bomo s sindikati ponovno vstopili v pogajanja, da odpravimo eventualna nesorazmerja, ki so nastala znotraj zdravstvene nege zaradi tega posega. Po drugi strani pa se zavedamo, da je prišlo tudi do nesorazmerij pri zdravnikih."

Kot je pojasnil Poklukar, so se od leta 2015 do 2019 po podatkih ministrstva za javno upravo zdravnikom plače dvignile za 12 odstotkov, medicinskim sestram pa za 18 odstotkov. "Če upoštevamo še izredni koronski leti s posebnimi dodatki, so se po podatkih ministrstva za javno upravo od leta 2015 do novembra 2021 plače zdravnikom dvignile za 40 odstotkov, medicinskim sestram pa za 53,8 odstotka, torej za 13 odstotkov več kot zdravnikom. Ker smo tu dodali medicinskim sestram v povprečju še tri plačne razrede, so se jim skupno plače dvignile za 25 odstotkov več kot zdravnikom. Zato je njihova slaba volja upravičena."

Kot je dodal Poklukar, en plačni razred predstavlja približno štiri odstotke plače, kar pomeni, da bi z interventnim ukrepom izenačili zvišanje plač sester in zdravnikov. "Če to vemo, je štiri krat šest (plačnih razredov), kar je bilo predlagano za zdravnike, 24 odstotkov. Na ta način bi se plače vsem dvignile enako."

Na vprašanje voditeljice, ali ni ponižujoče, da je neto urna postavka zdravnika pripravnika 5,57 evra, medtem ko imajo študentje, ki preverjajo PCT-pogoj pred trgovinami, urno postavko od 7,18 do 8,54 evra, je Poklukar odgovoril: "Ne glede na to, da je bilo izvajanje interventnega zakona, ki naj bi prinašal rešitev za zdravnike, zadržano od ustavnega sodišča, ki ga moramo spoštovati, verjamem, da lahko vsi skupaj naslovimo akutno problematiko. Torej, da naredimo triažo in najprej pristopimo k najbolj urgentni zadevi – in to so ta trenutek plače mladih zdravnikov in zdravnikov v primarnem zdravstvu. Zato verjamem, da bodo kolegi iz Fidesa in ostalih sindikatov zdravnikov in zobozdravnikov, razumeli, da tu naredimo velik korak, in ga tudi podprli. Hkrati vabim tudi vse preostale sindikate, ne le zdravniških, da se usedemo za isto mizo in se pogovorimo, kako naprej, kajti verjamem, da bo že sam pogovor, ne pogajanja, prinesel tako kratkoročne kot dolgoročne rešitve."

Na vprašanje, zakaj se je torej vlada do zdaj pogajala ločeno in ne za isto mizo, je Poklukar odgovoril, da so ves čas v stiku z vsemi sindikati. "Pogovarjamo se široko in iščemo rešitve. Da ne sedimo za isto mizo, izhaja iz preteklosti, bilo bi verjetno prav in modro, da enkrat to presekamo." Poklukar je ob koncu dejal, da se je odločil, da sam ne bo kandidiral na volitvah, da obvaruje zdravstvo pred politiziranjem, saj je po njegovih besedah že leta izpostavljeno razpravam, ki razen razkola niso veliko prinesle, rešitve pa bi morala po Poklukarjevem mnenju najti stroka.

Zdravniška zbornica glede problematike plač: Vlada se izogiba odgovornosti

V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da so pogoji zdravnikov na začetku kariere nedostojni, prav tako država v javnem sistemu ne zna zadržati zdravnikov na področjih, ki so pomembna za državo, zbornica opozarja v sporočilu za javnost. V zdravniški zbornici po več mesecih napovedi nujnih ukrepov na področju plač v zdravstvu ugotavljajo, da je njihova dozdajšnja uresničitev le porušila razmerja znotraj zdravstvenih timov glede odgovornosti in obsega nalog, ki jih opravljajo zdravniki.

Od vlade pričakujejo, da bo namesto ponavljajočih se napovedi o nujnosti ukrepov znotraj ustavnih in zakonskih omejitev poiskala obljubljene rešitve. "Pričakujemo, da bo ministrstvo za zdravje takoj spremenilo prakso zadnjih mesecev, s katero je le dodatno poglobilo nezaupanje v zdravstvo in nosilce zdravstvene dejavnosti. Nujnih ukrepov na področju plač v zdravstvu se brez neželenih, neprijetnih posledic ne more več odlagati," so poudarili.

"Država ne najde odgovora na vprašanje, kako zadržati v javnem sistemu zdravnike v tistih specialnostih, ki so za državo izjemnega pomena (družinska medicina, urgenca in intenzivne terapije)," so zapisali. Ob tem so navedli podatke Evropske komisije, po katerih v Sloveniji za dosego povprečja EU-ja manjka vsaj tisoč zdravnikov.

Sorodna novica Fides: Odziv ministra razumemo kot norčevanje iz javnega zdravstvenega sistema

Zdravniška zbornica: Vlada se izogiba odgovornosti

Kljub temu se po njihovih besedah vlada še naprej nerazumno izogiba odgovornosti in nerazumno odlaša z zagotavljanjem konkurenčnih delovnih razmer, ki bi omogočili pravično nagrajevanje zdravnikov v Sloveniji in okrepili javni sistem.

V zbornici opozarjajo še, da so razmere mladih zdravnikov na začetku kariere nedostojne. Urna postavka zdravnika pripravnika znaša 5,57 evra bruto, po drugi strani pa študentski servisi za preverjanje izpolnjevanja pogojev preboleli, cepljeni, testirani (PCT) ponujajo urno postavko več kot osem evrov neto, so pojasnili.

Ob tem so spomnili, da so bile hkrati z obljubami vlade o nujnih ukrepih na področju plač zavrnjene vloge za dodatek za deficitarnost zdravnikom na primarni ravni, kjer je pomanjkanje zdravnikov že tako najbolj kritično.

Sešel se bo stavkovni odbor sindikata zdravnikov

V petek je sicer ustavno sodišče zadržalo izvajanje določbe zadnjega interventnega zakona, ki je za zdravnike in zobozdravnike že zvišal najvišji mogoči plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Presojo so zahtevali drugi sindikati, saj dvomijo, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakor koli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije covida-19.

Poklukar je sicer v petek dejal, da je treba odločitve sodišč spoštovati, "tudi če nam vedno niso pogodu". Meni, da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre. A na to izjavo so se ostro odzvali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki jo razumejo kot norčevanje iz javnega zdravstvenega sistema.

Ministrovi "bombončki"

Ministru za zdravje v Fidesu očitajo, da namesto konkretnih rešitev, ki jih je imel možnost izpeljati in ki so jih skupaj s predstavniki ministrstva pripravljali lani, zdaj hiti in želi pogasiti požar z "bombončki", da bi si "kupil dragoceni čas pred volitvami in ubranil položaj na lestvici priljubljenosti politikov".

Za torek so tako napovedali sestanek svojega stavkovnega odbora.

Pogajanja s sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege

Pogajanja sindikatov zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege z vladno stranjo so prestavljena na torek, ker vlada ni pripravila novih pogajalskih izhodišč. Sindikati med drugim zahtevajo dvig plač, primerljiv z dvigom plač zdravnikom. Pogajanja so nazadnje potekala v petek. Sindikati so bili z izkupičkom takrat nezadovoljni in so napovedali nadaljevanje priprav na stavko, napovedano za sredo. Od vladne strani pričakujejo protipredlog, iz katerega bo razvidno, da ima dejansko interes razrešiti njihove stavkovne zahteve.

Vlada namreč tudi po nedavni sindikalni zahtevi po dvigu plač, primerljivim z dvigom plač zdravnikov za šest plačnih razredov, vztraja pri prvotnih pogajalskih izhodiščih, ocenjenih na 5,8 milijona evrov, je povedala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič.

Poleg dviga plač v sindikatih zahtevajo še sprejetje standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu, pa tudi plačilo stavke stavkajočim v vrednosti, kot če bi delali.

Sindikati so stavko sicer napovedali zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj, ki bi se morala začeti najpozneje 15. januarja, a se to ni zgodilo. Ko je vlada vendarle sprejela pogajalska izhodišča, so bili sindikati razočarani, razmere pa so zaostrila še pogajanja z zdravniki in zobozdravniki, s katerimi naj bi se vlada dogovorila za dvig plač za šest plačnih razredov, nekaterim tudi za sedem.

Vlada na zahteve javnega sektorja še ne bo odgovorila

Do torka so vladi postavili rok tudi sindikati javnega sektorja, in sicer se mora vladna stran opredeliti do njihovih zahtev, med katerimi je dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov.

Da tega (še) ne bodo dočakali, je že napovedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik na današnji vladni novinarski konferenci. "Sindikatom sem povedal, da so vse redne vladne seje ob četrtkih in da je zaradi zahtevnosti tematike nemogoče, da bi upoštevali rok, ki so ga postavili. Dvomim, da bi vlada jutri glede tega sprejela kakšno stališče," je dejal.