Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš je pojasnil, da se je podpora največji opozicijski stranki SD stabilizirala na okoli 20 odstotkov, podpora največje koalicijske stranke SDS pa nekaj odstotkov pod SD-jevo, na okoli 17 odstotkih. Primerjava zadnjih treh merjenj pokaže, da se je podpora DeSUS-u od septembra (en odstotek) potrojila, saj je imela v februarskem merjenju 3-odstotno podporo. Foto: MMC RTV SLO
Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš je pojasnil, da se je podpora največji opozicijski stranki SD stabilizirala na okoli 20 odstotkov, podpora največje koalicijske stranke SDS pa nekaj odstotkov pod SD-jevo, na okoli 17 odstotkih. Primerjava zadnjih treh merjenj pokaže, da se je podpora DeSUS-u od septembra (en odstotek) potrojila, saj je imela v februarskem merjenju 3-odstotno podporo. Foto: MMC RTV SLO
Glede aktualnih podražitev je 45 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to močno vpliva na materialni položaj njihovega gospodinjstva (septembra 33 odstotkov in decembra 38). 42 odstotkov vprašanih meni, da podražitve do neke mere vplivajo na materialni položaj njihovega gospodinjstva (septembra 45 odstotkov in decembra 47). Septembra je še 20 odstotkov vprašanih menilo, da podražitve ne vplivajo bistveno na materialni položaj njihovega gospodinjstva, decembra in februarja pa je takšnih le še 12 odstotkov. Foto: RTV SLO
Vladi le še tretjinska podpora

Med strankami je glede na preference vprašanih na prvem mestu še vedno SD z 20 odstotki, sledi ji SDS s 17 odstotki, tretje mesto pa si s 7 odstotki delita LDS in Zares. Sledijo jim SNS s 6 odstotki podpore, DeSUS in SLS s pa 3 odstotki ter NSi z 2 odstotkoma.

Kdo bi bil najprimernejši mandatar?
29 odstotkov vprašanih je menilo da je za Slovenijo bolj sprejemljivo, da mandat na oktobrskih volitvah dobi levosredinska koalicija, 22 odstotkov pa si želi, da še naprej vlada desnosredinska koalicija. Najprimernejši mandatar bi bil po mnenju 25 odstotkov vprašanih Borut Pahor, Janeza Janšo je podprlo 16 odstotkov, štirje odstotki Zmaga Jelinčiča, Gregorja Golobiča trije odstotki in dva odstotka Mitjo Gasparija.

Največ vprašanih zaupa novemu predsedniku
Na lestvici zaupanja se najvišje uvršča novi predsednik republike Danilo Türk, ki uživa zaupanje 67 odstotkov vprašanih, pri čemer mu ne zaupa le 8 odstotkov. Po zaupanju v institucije se visoko uvrščajo še evro in Banka Slovenije s 50 odstotki, policija, EU in sindikati s 37 odstotki ter mediji in protikorupcijska komisija s 36 odstotki. Predsedniku vlade zaupa 31 odstotkov vprašanih, vladi in Cerkvi pa 20 odstotki.

Slabše ocene glede vmešavanja politike v gospodarstvo
Po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša so se v februarski raziskavi posebej kritično izostrila mnenja o socialnem položaju delavcev, o pojavih korupcije in klientelizma ter urejanju odnosov s Hrvaško.

Tudi očitek, da so se razmere glede pojava korupcije in klientelizma izostrile in poslabšale, izreka tokrat skoraj šest desetin (57 odstotkov) vprašanih, kar je znatno več kot ob predhodnih meritvah (od 42 do 48 odstotkov). Glede vpletanja politike v gospodarstvo večina (56 odstotkov) meni, da so razmere danes slabše kot pred zadnjimi volitvami (v predhodnih
meritvah od 49 do 54 odstotkov). Da so razmere danes boljše, meni le devet odstotkov.

Odnosi s Hrvaško slabši, za inflacijo kriva predvsem vlada?
V oceno so vključili mednarodno politični vidik urejanja odnosov s Hrvaško. Zadnja meritev jasno pokaže, da so se v očeh Slovencev razmere s sosednjo Hrvaško močno poslabšale (65 odstotkov) in da je urejanje teh razmer danes slabše kot pred nastopom mandata te vlade.

Kot poglavitini razlog za inflacijo je 64 odstotkov vprašanih navedlo slabo politiko vlade, 22 odstotkov jih krivi mednarodne gospodarske razmere, 14 odstotkov pa jih je neopredeljenih. Rezultat po Toševih besedah kaže na razhajanje stališč vladajoče politike in zaznav ljudi.

Vladna raziskava kaže drugače
Vlada pa je izvedla svojo raziskavo, ki jo je opravila skupina Parsifal. Razlikuje se v tem, da je na prvem mestu med strankami SDS, ki ima 16 odstotkov podpore, medtem ko ima SD podporo 15 odstotkov. Po vladni raziskavi delo vlade kot srednje dobro ocenjuje 36 odstotkov vprašanih, kot negativno 20 odstotkov.

B. K./R. B.

Vladi le še tretjinska podpora