Leto 2018 je volilno leto, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Čeprav volilni datum še ni določen, najverjetnejši je 3. ali 10. junij, prav tako ne datum začetka volilne kampanje, so nekatere stranke pohitele in začele predvolilno oglaševanje.

Vsaj na videz je pri tem najdejavnejša največja opozicijska stranka in po meritvah javnega mnenja tudi najverjetnejša relativna zmagovalka na prihajajočih volitvah, SDS. Najbrž le redki niso opazili številnih t. i. jumbo plakatov, kjer napovedujejo, da bodo "V zdravstvu naredili red!". Ob zdravstveni kampanji pa so začeli še kampanjo "Zavarovali bomo Slovenijo", kjer so uporabili prizor prihoda prebežnikov, ki so jeseni leta 2015 množično vstopali v Slovenijo.

Reklamiranje političnih strank in njihovih kandidatov pred volitvami na plakatih je še vedno zelo priljubljeno. Toda med volilno kampanjo, ki se "lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja", je oglaševanje podvrženo precej strogim pravilom.

Za oglaševanje v volilni kampanji zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) določa, da mora biti v "biltenih, katalogih ali drugih nosilcih objavljanja informacij, plakatih, prospektih in transparentih ter videostraneh brez žive slike ter v telekomunikacijskih sporočilih, ki vsebujejo oglaševalske vsebine za volilno kampanjo", naveden naročnik vsebine. Na plakatih pa mora biti navedena tudi njihova zaporedna številka. Nad pravilnim izvajanjem bedi inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, ki je zaradi nepravilnosti že izrekal globe.

Pravica do zbiranja in združevanja
Za oglaševanje zunaj kampanje pa ta pravila ne veljajo oz. sploh niso zakonsko zapovedana. Stranke ali pa lokalni politiki se lahko oglašujejo, kolikor želijo, če seveda imajo finančna sredstva. Gre namreč za svobodo govora.

"ZVRK res določa, da se volilna kampanja začne najprej trideset dni pred dnevom glasovanja na volitvah. To je obdobje, v katerem je zakonodajalec želel poostriti nadzor nad dejanji volilne kampanje, še posebej nad njenim financiranjem, po drugi strani pa olajšati njeno izvajanje (lokalna skupnost določi brezplačna plakatna mesta in zagotovi enakopravnost pri njihovem nameščanju, zakon olajšuje organiziranje predvolilnih shodov). Menimo, da so dejanja kandidatov zunaj tega obdobja dejanja svobode izražanja in pravice do zbiranja in združevanja, kot jih določa Ustava RS v 39. in 42. členu, razen če se ne "raztezajo" v obdobje volilne kampanje (npr. plakati se tiskajo pred začetkom volilne kampanje, razobešajo pa se (tudi) med volilno kampanjo)," glede plakatiranja in drugih političnih promocij zunaj volilne kampanje pravijo na ministrstvo za javno upravo (MJU).

Neomejeno trošenje
Podobno je s stroški. Medtem ko so stroški volilne kampanje zakonsko omejeni oz. ne smejo preseči najvišje dovoljene porabe sredstev, pa je zunaj volilne kampanje trošenje za propagando neomejeno.

"Stroški, ki so nastali zunaj obdobja volilne kampanje, se ne štejejo v stroške volilne kampanje, prav tako pa se ti stroški ne morejo delno povrniti organizatorju volilne kampanje v skladu s 24. členom ZVRK. Izjemoma so stroški odstranjevanja plakatov in stroški vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa. Kot primer navedimo najem pisarne, ki jo je kandidat na primer najel že maja, dan glasovanja pa je določen za oktobra. Stroški najema pisarne do tridesetega dne pred dnem glasovanja se ne štejejo za stroške volilne kampanje, strošek najema za zadnjih trideset dni pa so stroški volilne kampanje, zato se vštevajo v znesek najvišje dovoljene porabe sredstev in organizator volilne kampanje lahko te stroške dobi delno povrnjene," na svoji spletni strani pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.

Ali lahko za oglaševanjem tiči korupcija?
Na številne nepravilnosti, ki se vseskozi pojavljajo ob volilnih kampanjah, večkrat opozarja nevladna organizacija Transparency International Slovenia, ki se posveča boju proti korupciji. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 pa se je s pomočjo prostovoljcev lotila nadzora volilnih kampanj. Ali bi bilo strankarsko oglaševanje zunaj volilne kampanje lahko sporno z vidika potencialne korupcije oz. netransparentnosti poslovanja političnih strank?

"Poslovanje političnih strank je vselej tvegano, zato si v TI Slovenia že dalj časa prizadevamo za pogostejši nadzor poslovanja političnih strank in zakonska določila, ki bi poslovanje političnih strank naredila bolj javno. Pri oglaševanju je treba biti pozoren na pogoje poslovanja, ki jih ima stranka ali kandidat pri oglaševalcih, da ne prihaja do nezakonitega financiranja od pravnih oseb. Kot je vidno tudi iz zadnjega odmevnega primera, so pomembni tudi viri financiranja. V obeh primerih obstajajo tveganja za neetične vplive na stranke za povračilo uslug, popustov, donacij ali česa drugega, kar pa lahko privede tudi do ujetosti države s strani neke interesne skupine ali posameznika. Še bolj kot stranke pa je tvegano financiranje samostojnih oz. neodvisnih kandidatov, ki zunaj časa volilne kampanje sploh ni urejeno, čeprav je na lokalni ravni zelo pogosto," je za MMC pojasnil vodja projektov in raziskovalec TI Slovenia Sebastijan Peterka.

Politična propaganda je le včasih prepovedana
Čeprav ni zakonskih omejitev za politične kampanje zunaj volilne kampanje, pa imajo nekatere manj številčne slovenske občine v svojih občinskih odlokih o plakatiranju zapisano, da ni dovoljena politična propaganda, razen v času pred volitvami in referendumi. Medtem ko je v večjih slovenskih občinah politično oglaševanje dovoljeno.

Kako imajo urejeno "politično propagando“ zunaj volilne in referendumske kampanje, smo povprašali slovenske mestne občine. Njihovi odgovori, pa so bili bolj ali manj podobni. Tovrstno oglaševanje ni prepovedano, občina pa plakatna mesta v volilni in referendumski kampanji omogoča v skladu z zakonom.

V mestnih občinah je politično oglaševanje dovoljeno
"Sankcij za plakatiranje pred začetkom volilne kampanje iz pristojnosti nadzora inšpekcij lokalne skupnosti ali redarstvene službe ZVRK ne predpisuje. Za vsako oglaševanje na javnih mestih v lasti Mestne občine Ljubljana pa je treba pridobiti dovoljenje na podlagi odloka," so pojasnili na ljubljanskem mestnem inšpektoratu.

"Če politične stranke oglašujejo npr. na jumbo panojih, ki so v lasti pravnih oseb, to z občinskim predpisom ni prepovedano," pravijo v Slovenj Gradcu.

"Iz vašega vprašanja razumemo, da se plakati z volilno vsebino že pojavljajo na oglasnih mestih v upravljanju družb, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Odlok posebej ne opredeljuje volilnih sporočil na teh objektih, določa pa, da se morata obveščanje in reklamiranje na (vseh) reklamnih objektih izvajati v skladu s sprejetimi moralnimi in družbenimi normami ter kodeksom Slovenske oglaševalske zbornice. Navedeni odlok tudi posebej ne opredeljuje oziroma ne prepoveduje oglaševanja političnih strank zunaj časa predvolilne kampanje," so nam odgovoril v Murski Soboti.

Na Ptuju pa pravijo, da se politične stranke zunaj volilne kampanje lahko oglašujejo, če imajo dovoljenje oz. če se oglašuje pri registriranih oglaševalcih. "Če pa politične stranke nastopajo kot naročnik oglaševanja pri izvajalcih oglaševanja, mora biti vsebina takšnih oglasov in oglaševanje političnih strank zunaj predvolilne kampanje v skladu z obstoječo zakonodajo," navajajo.