“Všečki so lahko neka potešitev ega. Za politiko, kot jo jaz razumem, to ni dovolj. Je včasih celo škodljivo,” ocenjuje Milan Kučan.

Nova tehnologija prinaša nov način dojemanja okolice, čemur sledi tudi politika. So šle objave na Twiterju in Instagramu predaleč? Ne nujno, je prepričan prvi predsednik republike. “Saj tudi v sedanjem svetu in načinih komuniciranja so politiki in državniki v Evropi, ki tega ne zlorabljajo. So politiki, ki jim ne gre za osebno popularnost, temveč za popularnost njihovih stališč,” je za Tarčo povedal prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.

Nekdanji predsednik Danilo Türk je prepričan, da so vsake volitve z medijskim svetom povezane na drugačen način. “Trenutno rumeni mediji vladajo in resničnostni šovi so najpopularnejši. To ne bo vedno, vendar zdaj tako je. In tako se politika naredi zelo podobno resničnostnim šov programom,” ugotavlja Türk in spomni na primer Donalda Trumpa, ki je dobil javno ime ravno z resničnostnim šovom Vajenec.

Türk: Vsebina in intelektualnost v politiki škodujeta
Politika očitno ni več samo izmenjava argumentov. “Je tudi to. Predvsem pa postaja predstava, šov. Všečnost je tista, ki vpliva na volivce. To se da organizirati, če obstajajo stranke, ki to organiziranost obvladajo,” meni Turk. Po njegovem opažanju se je večkrat izkazalo, da vsebina in intelektualnost v politiki škodujeta, vendar sam rumenih in družbenih medijev ni želel uporabiti, saj njegov obstanek na funkciji ni bil neizogiben za njegovo preživetje. “Jaz imam druge stvari v življenju, kot je politika. Nisem bil pripravljen vstopati v ta svet rumenih medijev in vsega, kar gre z družabnimi omrežji,” sklene Turk.

Videz namesto vrednot, ki bi kazale pot državi
“Samo videz ali zunanji vtis nista tisto, kar bo pomagalo pri uspehu neke države,” je prepričana Barbara Brezigar, ki je v drugem krogu predsedniških volitev leta 2002 proti Janezu Drnovšku zbrala 451.372 glasov, kar je bilo 43 odstotkov veljavnih glasovnic. Še danes verjame, da bi s povezovalno kampanjo lahko uspeli, če bi imeli več časa.

“Mislim, da je to zelo narobe, kar se danes dogaja, da je bistvo v tem, kako dober selfi narediš ali kaj tvitneš. Mislim, da je predsedniška funkcija nekaj popolnoma drugega. Je funkcija državnika, ki predstavlja državo in ki mu je mar za svojo državo in ki skrbi, da v državi prevladajo vrednote, ki peljejo naprej,” meni Barbara Brezigar.

Fantomski kandidat SDS?
Podcenjevali smo kampanjo, v kateri je Borut Pahor vsak dan oblekel novo delovno obleko, priznava Igor Pribac, ki je sodeloval v kampanji Danila Türka. Vendar večji vpliv na izid volitev pripisuje podpori, ki jo je Pahor dobil od stranke SDS. “Zato ga lahko premaga nekdo, ki bo pojasnil javnosti, da je kandidat desnice. Če bo ta trditev prišla v javni prostor in dosegla volivce, ima možnosti." To lahko po njegovem mnenju opravita sedanji predsednik državnega zbora Milan Brglez ali Nataša Pirc Musar. Ona bi se zmogla soočiti z Borutom Pahorjem.

Ključ do uspeha: Sprejemljiv za vse
Pahorju je uspelo to, da je sprejemljiv za obe strani, ocenjuje Marko Balažic. “Ne za ekstreme, je pa najbolj sprejemljiv. Če je Pahorja posvojil samo SDS, to ni dovolj,” je prepričan Balažic. Prepričan je, da je Türka odnesla izjava o drugorazredni temi, s čimer si je nakopal srd določenega dela volivcev.

Aljuš Pertinač izpostavlja dve prednosti Pahorja. “Ima odličen politični instinkt in je politik, ki mu ne moreš obesiti, da ga nekdo vodi iz ozadja,” je prepričan Aljuš Pertinač. Poudarja, da je bil v preteklosti tudi Lojze Peterle videti odličen kandidat, dokler ni prišel Danilo Türk. Ta je veljal za nepremagljivega, a se je nato pojavil Pahor. “Zdaj se morda lahko pojavi kdo drug,” zaključuje Pertinač, čeprav sam takšne osebe za zdaj ne vidi.