Časopis piše, da je v analizi za slovensko zunanje ministrstvo leta 2003 pred vstopom Slovenije v EU veleposlanik Marcel Koprol zapisal, da Unija od Slovenije pričakuje, da bo država zaradi svojih zgodovinskih vezi z zahodnim Balkanom prevzela svoj del odgovornosti in dejavno vlogo vodilne države članice.

Politika tako piše, da je Slovenija Uniji rade volje ponudila storitve iz naslova razvijanja tradicionalno dobrih in prijateljskih odnosov z državami na tem območju.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v zvezi s tem povedal, da dokumentov še ni videl. "Čakam, da jih objavi ljubljanski Dnevnik, mogoče bo zdaj pot obratna," je komentiral.

Urednica Politike Liljana Smajlović je za MMC povedala, da so dokumente v uredništvo prejeli iz Slovenije. Na vprašanje, kako meni, da bo objava dokumentov vplivala na odnose med Slovenijo in Srbijo, pa je dejala, da je to ne zanima, saj je njej pomembno le, da so bralci zadovoljni in obveščeni o dogajanju v svetu.

V dokumentu med drugim piše, da je iz Beograda težko ugotoviti, kaj se dogaja na Kosovu, saj srbski mediji pod državnim nadzorom poročajo o stereotipih na kosovski politični sceni. V drugem dokumentu pa se slovenska diplomacija ukvarja s posledicami memoranduma Redžepa Ćosje, ki je bil tedaj somišljenik Ibrahima Rugove. Ta memorandum je zahteval spremembo meja med Albanijo in sosednjimi državami, sicer naj bi Kosovo postalo središče novih težav.

Slovenska diplomacija naj bi zapisala, da je Ćosje naredil več škode kot koristi, saj je kosovske Albance predstavil kot tiste, ki grozijo, da bodo na Balkanu povzročili še več gorja. Z memorandumom pa je v resnici napravil uslugo Slobodanu Miloševiću, ki se mu je tako ponudila priložnost, da je pri mednarodnih posrednikih dokazal, da se kosovski Albanci ne bodo zadovoljili z avtonomijo ali samostojno republiko, je, piše Politika, ocenjevala slovenska diplomacija.

Slovenska diplomacija ocenjevala posledice Natovega napada
Ob Natovem napadu na Srbijo naj bi slovenska diplomacija pripravila obsežen dokument, v katerem analizira posledice napada, piše Politika. Po eni strani je Slovenija odprla zračni prostor za prelet Natovih letal, ki so bombardirala Srbijo, po drugi strani pa so se diplomati spraševali, ali napad pomeni kršitev 2. člena resolucije ZN-a, ki prepoveduje uporabo sile proti drugi državi, in kršenje pravil Nata, ki naj bi deloval zgolj v obrambne namene.

Slovenska diplomacija naj bi še zapisala, da so dogovori, ki so sklenjeni pod prisilo, nični. Tako naj bi bil ničen tudi dogovor iz Rambouilleta, ki je v nasprotju s Helsinško listino, ki državam zagotavlja nespremenljivost meja, saj dogovor daje Srbom le možnost trenutne neodvisnosti Kosova kot posledice bombardiranja ali neodvisnost v treh letih.

Koprol: Zahodni Balkan ima za Slovenijo pomemben strateški interes
Po oktobru leta 2000 več dokumentov razlaga slovensko strategijo na Balkanu, piše Politika. Posamezne dele dokumenta je pripravil veleposlanik Marcel Koprol, ki v eni uzmed svojih analiz poudarja, da ima zahodni Balkan od osamosvojitve Slovenije dalje za Slovenije pomemben strateški interes.

Slovenija je deklarativno podpirala vključevanje Srbije in Črne gore v EU, a s pomislekom, da je položaj Kosova zahtevno notranjepolitično vprašanje, ki je v preteklosti večkrat izzvalo težave v odnosu med Srbijo in mednarodno skupnostjo.