O primernosti novele zakona o tujcih za nadaljnjo obravnavo je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 24; o primernosti novele o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev je medtem glasovalo 46 poslancev, proti pa 24.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je na izredni seji poudaril, da je bila predlagana novela zakona o tujcih predmet dolgega medresorskega usklajevanja.

Vsebina predloga je sicer tesno preletena z vsebino novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je bila danes v DZ-ju prav tako predmet splošne obravnave.

Oba predloga v slovenski pravni red prenašata t. i. prenovitveno direktivo, z njo pa blažje pogoje za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve. Predlog novele zakona o tujcih vprašanje povečanja konkurenčnosti Slovenije ob tem rešuje tudi z uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada, je povedal Poklukar.

Po njegovih besedah bo prinesel še več drugih pozitivnih ukrepov. Med njimi je omenil ukrep, ki bo tujcem, ki so že v Sloveniji kot prosilci za mednarodno zaščito in zakonito delajo vsaj devet mesecev, omogočil, da to zaposlitev obdržijo in ostanejo na trgu delovne sile.

Poleg tega je, tako minister, predvideno dodatno lajšanje dela na upravnih enotah, "saj se med drugim predvideva podaljšanje veljavnosti prvega enotnega dovoljenja in dovoljenja na področju raziskav višjega in visokega šolstva ter za prostovoljsko delo na dve leti".

Izpostavil je še rahljanje priseljevanja v Slovenijo v primeru sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, vključno s programi Erasmus. Po novem bo v teh primerih mogoče pridobiti vizum D.

Prenovitvena direktiva EU-ja

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je na začetku spomnil, da predlog novele v slovenski pravni red prenaša t. i. prenovitveno direktivo, katere namen je okrepitev in spodbuditev sistema modre karte EU-ja oziroma privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav.

Tujec bo moral imeti po predlogu za visokokvalificirano zaposlitev pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev (zdaj za najmanj eno leto). Izpolnjevati bo moral pogoje za opravljanje reguliranega poklica oz. pri nereguliranih poklicih izkazati visoke poklicne kvalifikacije, pri poklicih informacijsko-komunikacijske tehnologije pa bo lahko modro karto EU-ja pridobil tudi, če ne bo imel formalne izobrazbe.

Plača tujca za visokokvalificirano zaposlitev bo morala biti vsaj v višini povprečne mesečne bruto plače (zdaj v višini 1,5 povprečne mesečne bruto plače). Kot je navedel Feketija, bo po novem za izdajo soglasja za zaposlitev dodan nov pogoj, to je, da delodajalec pred tem ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov.

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, predlog novele uvaja tudi sezonsko delo v turizmu in gostinstvu, ki pa se bo lahko opravljalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Med drugim je predvidena še nova evidenca delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje, ki naj bi ne le tujim, temveč tudi domačim delavcem omogočila seznanitev s kršitelji. Državni sekretar je poudaril tudi, da je o predlagani noveli potekal intenziven socialni dialog. Ekonomsko-socialni svet ji je zeleno luč prižgal januarja.

Opozicija proti, pomisleki tudi v koaliciji

Predlog ni prepričal opozicije, precej pomislekov pa je bilo slišati tudi v koaliciji, ki je sicer po pričakovanjih predlog zakona podprla za nadaljnjo obravnavo.

Kot je v imenu poslancev Levice dejal Milan Jakopovič, so tujci v Sloveniji "premnogokrat izpostavljeni negotovemu položaju in zlorabam delodajalcev", zato pozdravljajo predvidene določbe, "ki bodo zagotavljale boljšo varnost za tujce, ki prihajajo k nam in pripomorejo k blaginji naše družbe".

Jurij Lep je opozoril, da so v Gibanju Svoboda želje po zaposlovanju mednarodnih strokovnjakov in izobraženih ljudi umestili že v predvolilni program. "Želimo si pridobiti vse več talentov za delovna mesta, ki prinašajo visoko dodano vrednost," je poudaril.

Slovenija se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem delovne sile, pa je spomnil Soniboj Knežak (SD). Tako bo tudi v prihodnje – četudi bi se gospodarska rast ohladila, se množičnejše generacije počasi upokojujejo, na trg dela pa prihajajo veliko manjše, je podčrtal. V SD-ju so zato spremembam, ki omogočajo lažje in hitrejše zaposlovanje tujcev, naklonjeni, ob tem pa od vlade pričakujejo nadaljnje korake k celovitemu urejanju vprašanja dela in življenja tujih delavcev ter njihovih družin v Sloveniji.

Opozicijski poslanci medtem predlogu novele nasprotujejo. "Predlog zakona je jasen dokaz, da vlada doktorja Roberta Goloba ni pripravljena braniti pravic slovenskih delavcev, temveč namesto tega favorizira tuje delavce," je menil Anton Šturbej (SDS). Kot je ocenil, predlog s poenostavljenimi postopki (ne)posredno spodbuja ilegalne migracije, hkrati pa ne zagotavlja zadostne integracije tujih delavcev v slovensko družbo.

Več skrbi za slovenske delavce bi, tako Aleksander Reberšek, pričakovali tudi v NSi-ju. Po njegovih besedah predlagana novela nadaljuje nekritično politiko migracij in zaposlovanja tujcev. Namesto tega bi bilo treba pripraviti celovit pregled razmer in nato pripraviti predlog strategije delovnih migracij, verjame. "Za tuje delavce bi morali uvesti tudi obvezen uvajalni tečaj, na katerem bi se spoznali z osnovami jezika in kulture, obenem pa bi se morali zavezati k spoštovanju našega pravnega reda in tudi demokratičnih vrednot," je sklenil.

Andrej Kosi je v predstavitvi stališč poslanskih skupin v imenu SDS-a ocenil, da je predlog površno pripravljen ter da ne upošteva realnih potreb slovenskega trga dela in integracijskih izzivov. Spomnil je še, da so tako na vrhovnem kot na upravnem sodišču opozorili, da pri obravnavi predloga zakona glede bistvenih rešitev, ki se nanašajo na odločbo ustavnega sodišča, ni bilo strokovnega usklajevanja, kar da "niža standarde pravne države in zmanjšuje kakovost zakonodaje".

Vida Čadonič Špelič (NSi) se je medtem strinjala s predlagateljem, da Slovenija potrebuje delavce iz tujine, a "pod znanimi pogoji in z znano izobrazbo". "Naj bo ta vsaj primerljiva z izobrazbo, kot jo morajo imeti Slovenci," je pozvala. "Predvsem pa je treba tuje delavce sprejeti in jim omogočiti integracijo. In najboljša integracija je seveda znanje slovenskega jezika," je pristavila.

Predlagana novela pomeni "korak naprej k zagotovitvi varne, pravične in konkurenčne prihodnosti naše države in nas vseh", pa je poudarila Tereza Novak (Svoboda). Zaveda se sicer, da predlog novele ni popoln in ga bo treba v nadaljnjem postopku nadgraditi. "Poskrbeti moramo, da dodatno razbremenimo upravne enote, diplomatsko-konzularna predstavništva in pospešimo izdajanje dovoljenj tujcev. Treba je zagotoviti, da nova ureditev ne povzroči pravne negotovosti glede davčnih obveznosti digitalnih nomadov v Sloveniji. Prav tako moramo nadgraditi ureditev v delu, na katero so opozorila sodišča in ministrstvo za pravosodje," je dejala.

Damijan Bezjak Zrim je v imenu SD-ja nekatere predlagane rešitve v smeri lažjega zaposlovanja tujcev pozdravil, ob tem pa opozoril, da so potrebni dodatni ukrepi. Obregnil se je tudi ob ohranitev ureditve, po kateri se morajo tujci, ki v Sloveniji že bivajo zakonito, če želijo nadaljevati postopek zaposlitve pri nas, za zajem prstnih odtisov vrniti v državo izvora. Za zagotovitev pravnega varstva vseh deležnikov pa tudi v SD-ju pričakujejo uskladitev predloga z določbami ustavnega sodišča.

Levico, ki sicer prav tako pozdravlja pozitivne premike v predlogu, je zmotilo, da se ne odpirajo problematična področja, je povedala Nataša Sukič. Upali so namreč na črtanje pogoja znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje zaradi razloga združitve družine ter na spremembo dveh členov, ki urejata mehanizem kompleksne krize in sta predmet obravnave na ustavnem sodišču. Kompleksna kriza se sicer nanaša na možnost, da lahko ob morebitnem povečanem številu migrantov ter prosilcev za azil razglasijo krizne razmere.

Kaj pravita zakona o tujcih in zaposlovanju?

Vladna predloga novel zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev predvidevata prenos evropske direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve v slovenski pravi red.

Namen direktive je med drugim okrepitev in spodbuditev sistema modre karte EU-ja ter privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, med drugim tudi z olajšanim sistemom mobilnosti med državami članicami, priznavanjem poklicnih izkušenj kot dokazila o visoki poklicni usposobljenosti in olajšanim sistemom ocenjevanja ter potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU-ja.

Dovoljenja za digitalne nomade in evidenca kaznovanih delodajalcev

Novosti se nanašajo tudi na delo digitalnih nomadov. Dovoljenje za začasno prebivanje digitalnega nomada bo lahko izdano za čas trajanja pogodbe, vendar največ za leto dni, in ga ne bo mogoče podaljšati. Bo pa lahko tujec za dovoljenje spet zaprosil po šestih mesecih od poteka veljavnosti dovoljenja.

Predlog novele predvideva novo evidenco delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekršek v okviru delovnopravne zakonodaje. "Ta evidenca bo na vpogled zato, da bodo tudi tisti, ki se želijo zaposliti pri nas, lahko dostopali do podatkov, ali je podjetje, v katerem se želijo zaposliti, varen delodajalec, zanesljiv delodajalec ali je nekdo, ki je bil v preteklosti udeležen v takšnih ali pa drugačnih kršitvah delavskih pravic," je pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se v predlogu novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev sezonsko delo poleg kmetijstva in gozdarstva uvaja tudi v turizmu in gostinstvu. Predlog podpirajo tudi v Obrtni zbornici Slovenije.