Računsko sodišče je 18. marca objavilo poročilo, v katerem je ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti. Po prejetih odzivnih poročilih je računsko sodišče ugotovilo, da so popravljalni ukrepi zadovoljivi. Ne glede na to pa je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu opozorilo vlado, da je treba v okviru realizacije predloženih načrtov dejavnosti obstoječe predpise in/ali dokumente načrtovanja in izvajanja dopolniti in spremeniti v smislu bolj natančne določitve pristojnosti in poteka aktiviranja vsakega posameznega deležnika.

Tako morajo vsaj natančno določiti pristojnosti konkretnih deležnikov pri načrtovanju opreme za vsak posamezni resor, pristojnosti konkretnih deležnikov pri ugotavljanju in vodenju zalog opreme in metodologije za določitev ustrezne vrste in obsega zalog opreme tudi za področja zunaj zdravstvene dejavnosti.

V poročilu očitki o netransparentnosti in neenaki obravnavi ponudnikov

Po oceni Računskega sodišča, ki izhaja iz marčevskega poročila, vlada, omenjena tri ministrstva in zavod niso bili učinkovito organizirani pri javnem naročanju in nabavah nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. "Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti," je takrat zapisalo Računsko sodišče.

Vladi so tako naložili, naj z načrtom dejavnosti izkaže, kako bo poskrbela za spremembe in dopolnitve predpisov, da bodo v izrednih okoliščinah natančno določeni potek aktiviranja deležnikov ter sistem ugotavljanja zalog blaga, sistem ocenjevanja potreb po blagu in postopek sprožitve in izvedbe nabav blaga, ki naj se nemudoma razdeli uporabnikom. Med drugim so ji tudi naložili, naj v odzivnem poročilu izkaže, da bo petletni program blagovnih rezerv vključeval vse elemente, ki jih zahteva zakon o blagovnih rezervah.

Zavod pa je v skladu z zahtevami Računskega sodišča moral v odzivnem poročilu izkazati, da je zagotovil evidentiranje zalog blaga v državnih blagovnih rezervah, da so v vsakem trenutku razvidne količine in vrste blaga, ki so na zalogi, ter stanje zalog sledijo vrstam in količinam blaga, načrtovanim v petletnem programu blagovnih rezerv. Računsko sodišče je vladi, ministrstvoma za zdravje in za gospodarstvo ter zavodu podalo tudi vrsto priporočil za izboljšanje podlag.