Po besedah Matjaža Nemca (SD) moramo biti zaradi dogodkov, ko k nam prihajajo množice prebežnikov, bistveno bolj dojemljivi za vsa vprašanja človekovih pravic, kot smo bili. Pri tem po njegovih besedah ne gre samo za pravice prebežnikov, ampak tudi za pravice Slovencev na meji, ki sta jim onemogočena gibanje in normalno življenje.

Tudi po mnenju Anje Bah Žibert (SDS) ni dovolj, da smo strpni samo s tistimi, ki množično prihajajo v Slovenijo, ampak "tudi do tistih, ki se s to problematiko soočajo". Po njenih besedah se človekove pravice ne smejo deliti na naše in vaše, kar se po njenih besedah pri nas dogaja.
Lilijana Kozlovič (SMC) pa meni, da nam sistem varovanja človekovih pravic, ki smo ga vzpostavili na območju EU-ja, omogoča, da živimo svobodno in človeka dostojno življenje. "Da je temu tako, priča tudi dejstvo, da veliko ljudi želi priti na to območje. Želijo si, da bi lahko tudi oni živeli tako kot mi," je dejala.

Odnos do drugih ogledalo našega odnosa do pravic
"Ko si postavljamo vprašanje, kakšen odnos imamo do dostojanstva človeškega bitja, potem dobimo seveda tudi odgovor, kako so pri nas spoštovane, varovane človekove pravice," pa je v luči begunske krize opozoril Jožef Horvat (NSi).

Erika Dekleva (SMC) se je v razpravi dotaknila tudi odločitve ustavnega sodišča, s katero je dovolilo referendum o zakonu o zakonskih zvezah. Po njenih besedah bomo "odločali, ali ima lahko ena skupina državljanov in državljank manj pravic kot druga".

Težava bo tudi sovražni govor, s katerim se bodo v prihodnjih dneh ukvarjali tudi zaradi omenjene odločitve ustavnega sodišča, skupaj z begunci pa se bo "razmahnila islamofobija", je opozoril Matjaž Hanžek (ZL). Poudaril je, da so za sovražni govor odgovorni tudi v DZ-ju, zato bi se morali poslanci zavezati, da se bodo čim bolj izogibali sovražnemu govoru in nestrpnosti.

V razpravi o poročilu so sicer poslanci opozorili na kršitve človekovih pravic še na drugih številnih področjih, denimo pravic ranljivih skupin, kot so starejši, invalidi in otroci.