Država in družba nista pripravljeni na skokovito povečanje števila starejših, opozarjajo strokovnjaki, saj se zadeve relativno počasi spreminjajo. Gre sicer za problem celotne Evrope, vendar so evropske države nacionalne sisteme dolgotrajne oskrbe vzpostavljale že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v letih do 2010 so jih že reformirale. V Sloveniji pa zakon o tem, ki sicer nastaja že celo desetletje, še vedno prelagamo iz predala v predal.

Po zadnjih obljubah ministrstev za delo in za zdravje naj bi bil zakon v javni razpravi do konca leta. Do takrat naj bi se uredilo tudi področje paliativne oskrbe ter obravnava duševno bolnih in bolnikov z demenco. Zelo pereč problem starejših je revščina, ugotavlja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Polovica upokojencev ima namreč manj kot 600 evrov pokojnine.

"Veliko je opozoril, da upokojenci ne morejo živeti od pokojnin, da so sredstva premajhna in da izgubljajo dostojanstvo, ko hodijo po pomoč," je opozorila Nussdorferjeva.

V Sloveniji je trenutno 400 tisoč starejših nad 60 let, od tega jih 60 tisoč potrebuje oskrbo, v domovih za ostarele jih je zgolj slabih 20 tisoč, zato je nujno institucionalno povezovanje, zlasti z zdravstvom in socialo. To je sicer ministrica za zdravje Milojka Kolar zapisala tudi v resolucijo zdravstvenega varstva. Gre predvsem za odgovoren odziv na demografski razvoj in med take sodi tudi precej neizkoriščeno medgeneracijsko sodelovanje, zlasti prenos znanja in izkušenj.

Snežana Ilijaš, Radio Slovenija