V največjem socialnovarstvenem zavodu v Hrastovcu po odredbi sodišča vsak mesec namestijo povprečno štiri dodatne ljudi. Trenutno jih imajo v varovanih enotah 49, kar je več, kot imajo razpoložljivih zmogljivosti, še 14 ljudi je v čakalni vrsti za sprejem.

V socialnovarstvenem zavodu v Hrastovcu imajo v dveh varovanih enotah prostora za 48 stanovalcev, a to število že vrsto let presegajo, pojasnjuje direktor Aleksander Gungl: "Trenutno današnje stanje je 49, včeraj je bilo 51."

Zaradi prezasedenosti so tako rekoč dnevno prisiljeni urediti začasne namestitve stanovalcev, tudi v dnevnih prostorih, ki temu niso namenjeni: "Mi zagotavljamo največjo intimo, kar je pač mogoče, s premičnimi pregradami, ampak moramo vedeti tudi, da samih sanitarij in kopalnic v dnevnih prostorih ni, tako da uporabljajo kopalnico najbližje sobe."

V neurejenih razmerah znova narašča število incidentov: "Incidenti se dogajajo skoraj vsak teden. Strokovni del mi predlaga tudi, da bi znova uvedli varnostno službo, vsaj zunaj, da bi bila izhod v sili. Bojmo se, da se lahko zgodi kakšen večji incident."

Za rešitve se z resornim ministrstvom še dogovarjajo, medtem pa zaposleni obremenitve vse težje prenašajo. "Nam se dogajajo odhodi, moškega kadra skoraj ne dobiš več. Situacija se samo slabša in če ne bo tu nekih dodatnih ukrepov ali pa rešitev ..." je nadaljeval Gungl.

Eno od rešitev za prenatrpane varovane oddelke direktor zavoda Hrastovec vidi v povečanju namestitvenih zmogljivosti varovanih enot, in sicer za 12 stanovalcev pri vsaj eni enoti.

O čemer že potekajo pogovori. Se pa že kmalu obeta podpis pogodbe za gradnjo dislocirane bivalne enote zavoda Hrastovec v Lenartu, kjer bo na voljo 70 postelj. Cilj namreč je, da bi grad Hrastovec po 75 letih izpraznili in ga namenili drugim vsebinam.

Varuh človekovih pravic na prezasedenost opozarja že več kot deset let. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pravi, da je to grdo ravnanje s stanovalci, za kar je odgovorna država, in poziva, da je treba najti odgovorne z imenom in priimkom.