Sorodna novica Fiskalni svet: Finančne posledice sanacije bodo opazne v proračunih za prihodnji dve leti

Vlada je ta četrtek pripravila predlog interventnega zakona in ga po nujnem postopku poslala v DZ. Ukrepe za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi je vlada razdelila v štiri sklope, in sicer na pomoč prebivalcem, gospodarstvu, občinam ter sanacijske ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.

Sorodna novica Slovenska karitas po poplavah finančno pomagala več kot 3000 prizadetim gospodinjstvom

Zakonski predlog med drugim prinaša oblikovanje posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo, namenjenega sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. Oškodovanim prebivalcem bi pomagala z različnimi pomočmi in davčnimi razbremenitvami ter začasnimi stanovanji za tiste, ki so ostali brez njih. Oškodovanim tako fizičnim kot pravnim osebam bodo, če bo zakon sprejet, morale banke in hranilnice odobriti moratorij na odplačilo posojil. Gospodarstvu želijo med drugim pomagati še s sofinanciranjem čakanja na delo in odsotnosti zaradi višje sile ter hitrejšim zaposlovanjem tujcev. Obetajo se še posebne prostovoljne solidarnostne sobote in krajšanje postopkov za nadomestno gradnjo in rekonstrukcije uničene cestne in stanovanjske infrastrukture.

Ukrepi naj bi začeli veljati 1. septembra, večina jih bo veljala do konca leta.

Zeleno luč za ukrepe, zbrane v interventnem zakonu, morajo torej prižgati še poslanci. Zakonski predlog bo DZ obravnaval na izredni seji DZ-ja, predvidoma v četrtek, še pred tem pa ga bo obravnaval matični odbor. To bo po prvih informacijah odbor DZ-ja za infrastrukturo. Glede na napovedi je pričakovati polno podporo vseh strank zakonu, tudi opozicije.

Sorodna novica Vlada je potrdila interventni zakon: štirje sklopi pomoči

Z rebalansom proračuna do pol milijarde evrov za sanacijo

DZ bo sicer na izredni seji obravnaval tudi predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je vlada pripravila teden dni po uničujočih vremenskih ujmah, ki so prizadele velik del države. Z rebalansom vlada namenja 520 milijonov evrov za odpravo posledic poplav in pomoč prizadetim.

Razporedila jih je na poseben podprogram, ki so ga odprli na ministrstvu za finance. Na podprogram bodo 300 milijonov evrov prerazporedili s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, kjer so pripravljena predvsem sredstva za dokapitalizacijo družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Še pred obravnavo na izrednem plenarnem zasedanju bo predlog rebalansa obravnaval tudi odbor DZ-ja za finance.

Kdaj bosta zasedala omenjena matična odbora, bo znano ponedeljek, ko se bo kolegij predsednice DZ-ja dogovoril o sklicu izredne seje DZ-ja.

Vlada pa je pripravila tudi sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in ga poslala v DZ. Ta bo o tem odločal dan po potrditvi interventnega zakona, predvidoma v petek.

Sorodna novica Pomoč po poplavah: prizadeti v poplavah upravičeni do 3513 evrov, 4-članske družine do 11.466 evrov

Interventni zakon prinaša solidarnostno soboto in prispevek

Obsežen predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je vložen v DZ. Na 180 straneh vsebuje 140 členov, med ukrepi, ki so pritegnili največ pozornosti, pa sta solidarnostna delovna sobota in solidarnostni prispevek. Sredstva od tega bodo šla po predlogu v sklad za obnovo Slovenije.

Predlog zakona predvideva, da bo lahko delodajalec za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev, delavskim zaupnikom ali delavci eno soboto v letošnjem in eno soboto v prihodnjem letu določil kot solidarnostno delovno soboto.

Kot solidarnostna delovna sobota se bo lahko, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, štel tudi kak drug dan.

Delodajalec bo moral s tako soboto že pred njeno izvedbo seznaniti Finančno upravo RS (Furs).

Delavcu bo v primeru solidarnostne delovne sobote pripadala plača za opravljeno delo, saj je to, kot je že poudaril minister za delo Luka Mesec, temeljno načelo delovnega prava in ena od temeljnih obveznosti delodajalca iz delovnega razmerja. V skladu s predlogom zakona pa se bo lahko s pisnim soglasjem odpovedal znesku dela plače za ta dan – po poravnanih davkih in obveznih prispevkih. Znesek bo nato delodajalec nakazal v sklad za obnovo.

Prispevek delodajalca v sklad bo enak znesku, ki ga bo prispeval delavec.

Delo na solidarnostno soboto in odpoved znesku dela za ta dan pa ne bosta vplivala na plačo delavca, do katere je upravičen brez opravljanja dela na solidarnostno delovno soboto. Tej se delavec ne more odpovedati niti s soglasjem.

Delodajalec bo moral tudi sicer – z izjemo dela prek polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa – pri organizaciji delovnega procesa upoštevati določbe zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na delovni čas, odmore in počitke.

Prispevek delavca in delodajalca v sklad za obnovo bo delodajalec glede na predlog zakona izračunal sam, in sicer v obračunu prispevka v sklad za obnovo, ki se šteje za obračun davka.

Fursu ga bo moral predložiti v mesecu po mesecu, v katerem bo organiziral solidarnostno delovno soboto, in sicer na obrazcu, ki ga bo finančna uprava objavila na spletu. Plačilo v sklad za obnovo bo moral izvesti v desetih dneh po predložitvi obračuna. Prispevek delodajalca se ne bo štel za olajšavo za donacije ali odhodek po zakonih o davku od dohodkov pravnih oseb ter dohodnini.

Predlog zakona predvideva tudi obvezni solidarnostni prispevek za leti 2023 in 2024. Plačale ga bodo fizične osebe, ki so zavezanci po zakonu o dohodnini, ter pravne osebe, ki so zavezanci po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

Ne bo pa ga treba plačati fizičnim osebam, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35 odstotkov povprečne plače zaposlenih za letošnje in prihodnje leto.

Osnova za obračun prispevka bo določena na podlagi podatkov iz odločb o odmeri dohodnine za leto 2023 oziroma 2024, obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024.

Osnova za obračun obveznega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo.

Fizične osebe bodo prispevek plačevale od osnove po 0,3-odstotni stopnji, preostali pa od osnove po 0,8-odstotni stopnji.

Obvezni solidarnostni prispevek se bo skladno z načrti vlade za posamezno leto zmanjšal za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za sklad za obnovo na podlagi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.

Fizičnim osebam ga bo odmeril Furs ob dohodnini za letošnje in prihodnje leto. Fizične osebe za dohodke iz dejavnosti si ga bodo obračunale po postopku obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leti 2023 in 2024, pravne osebe po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za ti dve leti.

Glede pobiranja obveznega solidarnostnega prispevka odpisa, odloga in obročnega plačevanja obresti ter zastaranja in drugih vprašanj postopka se bodo uporabljale določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

GZS: Interventni zakon ima dobre rešitve

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo pripravo interventnega zakona, ki naslavlja tako posameznike kot gospodarstvo, prizadeto v poplavah. Kot je zapisal predsednik GZS-ja Tibor Šimonka, vsebuje predlog, ki ga je vlada sprejela v četrtek, veliko dobrih rešitev, med drugim jih veseli možnost moratorija za posojila za 12 mesecev.

"Med rešitvami prepoznavamo tudi nekatere predloge GZS-ja. Predvsem nas veseli, da je zakonodajalec vključil možnost moratorija za posojila za obdobje 12 mesecev ter možnost koriščenja višje sile v primerih, ko so zaposleni pomagali odpravljati posledice ujme v podjetjih," je v odzivu predlog zakona zapisal Šimonka.

Zakonsko besedilo je obsežno, do vseh vsebin se tako po besedah predsednika GZS-ja še niso opredelili. "Ko ga bomo preučili, se bomo v naslednjih dneh odzvali s predlogi, s katerimi bi določene zakonske rešitve poskušali še nadgraditi," je dejal.

Je pa poudaril, da je gospodarstvo po vodni ujmi delovalo povezano in solidarno. "Mnoga podjetja so že donirala finančna in materialna sredstva. Prav tako so ponudila pomoč v obliki medsebojne izmenjave kadrov, strokovnega znanja in prostovoljstva," je poudaril.

Enotnost in povezanost je 14 gospodarskih organizacij po njegovih besedah poudarilo tudi v današnjem dopisu, ki so ga naslovile na premierja Roberta Goloba in ministrsko ekipo v želji po vključenosti v odpravo posledic poplave ter pri nadaljnjem razvoju.

Mesec obiskal Ljubno ob Savinji

Minister za delo Mesec je z ekipo obiskal podjetje KLS na Ljubnem ob Savinji, ki ga je vodna ujma močno prizadela. Predstavil je ukrepe za pomoč gospodarstvu po poplavah in znova zagotovil, da bo država angažirala vse sile za normalizacijo življenja na prizadetih območjih. Podporo države za vnovičen zagon pričakujejo tudi v KLS-ju Ljubno.

Nanizal je ukrepe, ki jih prinaša zakonski predlog. Ker v KLS-ju Ljubno in številnih drugih prizadetih podjetjih še vedno poteka čiščenje po vodni ujmi, je spomnil na predlagano rešitev, da bodo zaposleni, ki delajo v poplavljenih podjetjih in so v preteklem mesecu pomagali pri čiščenju teh podjetij v svojem delovnem času, za mesec avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala.

Po Meščevih besedah bodo tudi vse brezposelne pozvali, da prek javnih del pomagajo pri čiščenju poplavljenih objektov. Tisti brezposelni s peto stopnjo izobrazbe bodo za svoje delo tako prejemali 100 odstotkov minimalne plače, osebe s šesto stopnjo izobrazbe bodo dobile 110 odstotkov minimalne plače, 120 odstotkov minimalne plače pa bodo prejele osebe s sedmo stopnjo izobrazbe.

"Poanta je v tem, da smo se znašli v največji naravni katastrofi v zgodovine samostojne Slovenije. Zato bomo poskušali mobilizirati vse sile, da čim prej vzpostavimo normalno življenje v krajih, ki so bili prizadeti, in da se lahko podjetja postavijo nazaj na noge," je zagotovil Mesec.

1000 vlog za povračilo nadomestila plače

V. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je pojasnila, da zavod že izvaja dva interventna ukrepa. Nedavno sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil prvi zakonski ukrep po povodnji, je namreč podjetjem omogočila tako koriščenje državno subvencioniranega ukrepa višje sile in čakanja na delo. Barbo Škerbinc je opozorila delodajalce, da morajo vloge za povračilo nadomestila plače za primer višje sile ali čakanja na delo oddati najpozneje do ponedeljka. Vloge je mogoče oddati v elektronski obliki tudi konec tedna.

Do četrtka je zavod prejel 1000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za 5033 ljudi, med njimi je 764 vlog za višjo silo in 236 vlog za začasno čakanje na delo.

Direktorica zavoda za zaposlovanje je dejala, da bo zavod izvajal tudi nekatere ukrepe iz predloga interventnega zakona. Mednje spadajo omenjena vključitev brezposelnih v programe javnih del in sofinanciranje plač delavcem, ki so pomagali pri odpravi posledic poplav v podjetjih ter predlagani hitrejši postopki zaposlovanja tujcev iz nevizumskih držav, ki bodo sodelovali pri sanaciji po ujmi.

Izvršna direktorica podjetja KLS Ljubno ob Savinji Barbara Strašek Mirnik je povedala, da je njihovo podjetje, ki zaposluje 260 delavcev, vodna ujma močno prizadela, saj so imeli več kot 100 milijonov evrov škode. Po njeni oceni je sanacija takšne škode velik zalogaj, zato potrebujejo podporo države, in to čim prej, da lahko začnejo kupovati novo opremo in stroje.

Po prvih ocenah bi lahko vsaj del proizvodnje zagnali čez približno dva meseca, za ponovno vzpostavitev vseh proizvodnih procesov pa bodo potrebovali še precej časa. "Že prvi dan po poplavi smo bili odločeni, da podjetje saniramo, predvsem zaradi odgovornosti do naših zaposlenih, ki so tudi sami imeli velike izgube v poplavah, in kupcev. Mi smo visoko robotizirano in tehnološko napredno podjetje, imamo več kot 80-odstotni tržni delež v evropski avtomobilski industriji. Sanacija podjetja bo zelo dolga," je dejala Strašek Mirnik.

Minister Brežan obiskal Koroško

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan si je v spremstvu predstavnikov Direkcije RS za vode v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem ogledal posledice nedavnih poplav in potek intervencijskih del. Trenutno je prioriteta zagotoviti pretočnost vodotokov, je dejal Brežan.

Brežan je v spremstvu vodje sektorja za gospodarsko javno službo in investicije na direkciji za vode Roka Penca in vodje sektorja območja Drave na direkciji Mateja Klančka ter županje Črne na Koroškem Romane Lesjak preveril, kako v Črni potekajo intervencijska dela na vodotokih in odvoz odvečnega materiala.

V Črni na Koroškem trenutno dela potekajo na desetih deloviščih na Meži, Bistri in Jazbinskem potoku, kjer se vzpostavlja pretočnost strug. Številna delovišča delujejo tudi v občinah Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem, so v sporočilu za javnost po obisku zapisali na ministrstvu.

"Moj današnji obisk na Koroškem je namenjen predvsem temu, da vidim, kako potekajo dela oziroma čiščenje strug, ki morajo v čim krajšem možnem času zagotovi pretočnost vodotokov. To je naša prva prioriteta," je dejal Brežan. Ob tem je poudaril, da bodo tudi s pomočjo v četrtek sprejetega interventnega zakona zagotovili dodatne zmogljivosti za čiščenje strug.

Obenem so z župani tamkajšnjih občin govorili tudi o tem, kako protipoplavni ukrepi pomagajo, da škode, ki nastajajo ob takih dogodkih, niso tako velike.

Penec je poudaril, da je poglavitna naloga direkcije zagotavljanje pretočnosti vodotokov.
Županja Lesjak se je zahvalila ministru za obisk Črne, pohvalila je pomoč Slovenske vojske in tudi tujih vojakov, ki pomagajo pri odstranjevanju posledic poplav, so še zapisali na ministrstvu.