Poslanci so na izredni seji s 66 glasovi za in z osmimi proti potrdili predlog novele o referendumu in ljudski iniciativi, s katero se ureja postopek ravnanja DZ-ja v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten. Za novelo je glasovalo 66 poslancev koalicijskih SDS-a, SMC-ja, NSi-ja in DeSUS-a, poleg tega pa še SD, SNS in poslanec narodnih skupnosti. Poslanci Levice so bili proti, v LMŠ-ju pa so se vzdržali.

S tem želi vlada kot predlagateljica pohitriti postopek sprejemanja novih protikoronskih zakonov, je v obrazložitvi poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Učinke vseh ukrepov, ki jih sprejemamo te dni, morajo čim prej občutiti vsi državljani in državljanke, je v uvodu današnje izredne seje poudaril minister. "Pomoč pa potrebujejo vsi, ne glede na politično pripadnost, verske in druge usmeritve," je še dejal.

Poudaril je, da glede na zakonodajo referenduma ni dopustno razpisati o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. In med te spada tudi epidemija, s čimer se država spoprijema zdaj. "Novele ne sprejemamo za to vlado, ampak za katero koli vlado, ki se bo znašla v takih razmerah," je poudaril Koritnik. Poudaril je, da bo vlada v primeru sprejetja te novele prihranila osem dni časa pri sprejemanju protikriznih ukrepov.

Levica spremembi zakona nasprotuje

Kot je bilo jasno že na dopoldanski seji odbora za notranjo politiko, predloga ne bodo podprli samo v Levici. Njihova poslanka Nataša Sukič je dejala, da v poslanski skupini dvomijo o dobronamernosti vlade, da bo pod to določbo sprejemala le ukrepe, ki so dobronamerni in koristni za ljudi. "Prepričani smo, da je naš strah upravičen," je dejala. Dodala je, da bi lahko vsi protikoronski zakoni, tako kot prvi, lahko začeli veljali tudi za nazaj, brez potrebe po skrajševanju časa za uveljavitev.

Jožef Horvat (NSi) je izrazil zadovoljstvo, da poslanska večina razume, kaj pomeni sprejeti in čim prej udejanjiti pomembne zakone, ki bi pomagali ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki ga je epidemija strahovito prizadela. "Ko gre za pomoč ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki je težka 3,1 milijarde evrov, je zelo pomembna tudi hitrost pomoči. Čas uveljavljanja zakona bomo lahko skrajšali kar za osem dni, to je izjemno pomembno," je poudaril.

Enotno podporo predlogu referendumske novele je v imenu poslanske skupine SAB napovedal Andrej Rajh. Poudaril je, da se v stranki zavedajo pomembnosti pravice državljanov do referendumskega odločanja, a menijo, da predlog zagotavlja učinkovito pravno varstvo, saj lahko vsak državljan zahteva oceno ustavnosti sprejetega zakona.

Soglasno bodo predlog novele podprli tudi poslanci DeSUS-a. Poslanec Jurij Lep je opomnil, da bi bila potrebna celovitejša prenova referendumske zakonodaje, a se v stranki strinjajo, da je zaradi trenutnih epidemioloških razmer treba pristopiti predvsem k spremembam, ki bodo omogočile hitrejše ukrepanje in odpravljanje posledic. Podporo predlogu je napovedal tudi Zmago Jelinčič Plemeniti v imenu poslancev SNS-a. Kritičen je bil do tega, da te spremembe niso bile sprejete že prej, glede na to, da je bila sprememba ustave glede referenduma sprejeta že leta 2013.

O podobnem predlogu so poslanci odločali že pred leti

Bojana Muršič (SD) je poudarila, da je zakon o referendumu treba uskladiti z ustavo, in spomnila, da je DZ že leta 2016 odločal o noveli, ki je širše urejala to materijo, a takratna opozicija predloga ni podprla. Napovedala je, da bodo v SD-ju – tako kot leta 2016 – predlog spet podprli. Da so bili predlogi današnje novele vsebovani že v predlogu leta 2016, ki pa ni imel dovolj podpore, je spomnila tudi Janja Sluga (SMC). Da je roke za uveljavitev zakona mogoče skrajšati, so sicer po besedah poslanke menili nekateri pravni strokovnjaki, a v SMC-ju so se bali, da bi zakon lahko padel pred ustavnim sodiščem. Noveliranje referendumskega zakona je zato po njihovem prepričanju edina rešitev.

Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je spomnila, da je novi koronavirus sovražnik, proti kateremu se bojuje ves svet. "Ljudje so v stiski in od politikov pričakujejo hitre rešitve, ki jim bodo omogočile pot iz te krize. Politika mora odigrati eno najpomembnejših vlog od osamosvojitve dalje. Če je res volja v poslanskih skupinah, da se zadeva uredi, imajo zdaj možnost, da to uredimo," je dejala poslanka.

LMŠ za sprejetje dopolnila

V LMŠ-ju se zavzemajo za sprejetje dopolnila, ki bi poleg sklepa, s katerim se ugotovi, da referenduma ni utemeljeno sklicati, poleg vlade moralo podpreti tudi dve tretjini navzočih poslancev. Kot je poudaril Rudi Medved, se "lahko znajdemo v situaciji, ki bi pustila nepopravljive posledice". Ker gre za zelo občutljivo področje poseganja na področje referenduma, bi po mnenju LMŠ-ja moral o takem sklepu veljati čim širši konsenz.
Kritični do te rešitve so v svojih nastopih bili tako poslanci koalicije kot večine opozicijskih poslanskih skupin. Naklonjenost rešitvi je izrazila le Sukičeva v imenu Levice.

Kar 79 od 86 poslancev naklonjenih sejam na daljavo

Poslanci so sejo nadaljevali z razpravo o spremembi poslovnika DZ-ja, po kateri bi bila v določenih izjemnih okoliščinah, in sicer v primeru naravne ali druge hujše nesreče, omogočena izvedba seje DZ-ja na daljavo, kar so na koncu podprli z 79 glasovi za, devet poslancev se je vzdržalo.

Spremembe bodo omogočile, da poslanci v izjemnih okoliščinah s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije na seji DZ-ja in v določenih primerih delovnih teles razpravljajo in glasujejo na daljavo. Seje bodo javne, piše v spremembah poslovnika DZ-ja.

"Smo sredi epidemije, za katero še ne vemo, kako se bo končala. Zato je toliko bolj pomembno, da zagotovimo, da bo DZ pravočasno obravnaval vse ukrepe za spopadanje s posledicami koronavirusa," je uvodoma poudaril Igor Zorčič. "Med nami večina poslancev razmišlja, da se DZ lahko tudi v tem primeru sestane in odloča na daljavo," je dejal. Moderne tehnologije omogočajo komuniciranje v avdio- in videotehniki na daljavo in po navedbah Zorčiča je to izkoristilo že veliko institucij, tudi Evropski parlament. "To bo omogočilo tudi nemoteno, odzivno delo DZ-ja," je poudaril. Predlog so podprli v večini poslanskih skupin.

Glasovanja so se vzdržali v Levici, ker jih predlog ni prepričal. Luka Mesec je kot razlog navedel to, da "stvar ostaja nedorečena" in da ni jasno, kaj pomeni hujša nesreča oz. druga izredna okoliščina

V katerih okoliščinah točno naj delajo na daljavo?

Člani parlamentarne komisije za poslovnik, ki so že pred tem brez glasu proti prižgali zeleno luč noveli, so največ časa v razpravi namenili vprašanju definicije okoliščin, v katerih je mogoče sklicati sejo na daljavo. Prvotna dikcija se je glasila, da je to mogoče v primeru naravne ali druge hujše nesreče ali drugih izrednih okoliščin, nato pa so člani komisije sprejeli kompromisno različico, po kateri so izredne okoliščine dali v oklepaj.

Koalicija za prestavitev (predvidoma peturne) razprave o pooblastilih vojske

Na izredni seji je bila predvidena tudi peturna obravnava sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri varovanju državne meje, kar so zahtevali v koaliciji. Ker je pristojni odbor DZ-ja ta sklep zavrnil, poslanci o njem ne bodo glasovali, bodo pa poslanske skupine predstavile svoja stališča. A so poslanci SDS-a, SMC-ja, NSi-ja in DeSUS-a predsedniku DZ-ja med sejo poslali predlog za preložitev predvidene razprave o predlogu omenjenega sklepa – čeprav so v uvodu seje potrdili dnevni red, ki vključuje tudi to točko. S pravniki želijo namreč razčistiti, ali bi moral DZ kljub nezadostni podpori predlogu na matičnem odboru o tem vseeno glasovati, so pojasnili. Koalicija je nato predlog tudi potrdila.