Potem ko je v bombnih napadih na jugu Afganistana umrlo še osem ameriških vojakov, je oktober postal najbolj smrtonosen mesec za ameriške vojake od začetka ofenzive pred osmimi leti. Oktobra je življenje izgubilo 55 ameriških vojakov, štirje več kot avgusta, ki je do zdaj "držal" neslaven rekord. Letos je bilo v Afganistanu ubitih 445 tujih vojakov, med njimi 277 ameriških. Tuje vojake čaka še drugi krog predsedniških volitev, kar z varnostnega gledišča ne napoveduje ničesar dobrega. Slovenija medtem še ne premore strategije sodelovanja slovenskih vojakov na mednarodnih kriznih žariščih, poroča Marjeta Klemenc za Odmeve.

Proceduralni zapleti
Tudi na začetku omenjeni zaplet z vrnitvijo slovenskih vojakov v domovino, ker zanje ni mogoče zagotoviti letala (kar znova kaže na potrebo po transportnem letalu, ki bo zaradi krize in varčevanja pri obrambnih izdatkih počakalo), naj bi bil predmet torkove skupne seje parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in obrambo. Večina članov obeh delovnih teles je kmalu po začetku seje izglasovala preložitev točke dnevnega reda o napotitvah vojakov, policistov in civilnih strokovnjakov v mednarodne operacije in misije na eno izmed prihodnjih sej.

Preložitev osrednje točke dnevnega reda je na začetku seje predlagala poslanka SD-ja in članica obeh odborov Melita Župevc. Po njenih besedah gradivo, ki so ga prejeli člani obeh odborov, ne zadošča za argumentirano in tehtno odločanje o tako pomembni temi. Spomnila je, da je zunanji minister Samuel Žbogar pred kratkim dejal, da so v pripravi novi dokumenti, povezani s sodelovanjem Slovenije v Afganistanu, in da naj bi bili pripravljeni v kratkem. Predlog Župevčeve so podprli predstavniki koalicijskih poslanskih skupin, opozicija pa mu je nasprotovala.

Anton Anderlič (LDS) je kot član odbora za obrambo izrazil podporo predlogu za preložitev razprave. Dejal je, da je dovolj razlogov, da se v Sloveniji začne razprava o tem, kje država sodeluje, na kakšen način in na katerih področjih so bolj zastopani nacionalni interesi. Vendar pa je bil čas, v katerem so bili poslanci poklicani na sejo, po njegovem prekratek, zato pričakuje, da bo vlada na tej stopnji priskrbela dodatne informacije in gradiva.

Predsednik odbora za obrambo Jožef Jerovšek je predlogu Župevčeve nasprotoval, saj po njegovem mnenju ni potrebe po nadaljnjem odlaganju diskusije. Kot je prepričan, z odlaganjem razprave želijo nekateri oslabiti ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Jerovšek je pozneje izglasovani predlog označil kot sabotiranje dela državnega zbora.

Po besedah poslanca SDS-a Branka Grimsa "koalicija poka po šivih". Koalicijska poslanska skupina Zares je namreč predlagala razpravo, zdaj pa je iz iste koalicije prišel tudi predlog za preložitev, je dejal. Grims je poudaril, da bi morali opraviti razpravo, ki naj temelji na realni oceni, da "če smo sprejeli neke mednarodne obveznosti, smo jih dolžni po najboljših močeh izpolnjevati". Da preložitve seje ne bo podprl, je napovedal tudi Franc Pukšič (SLS).

Franco Juri (Zares) je napovedal, da bodo predlog podprli, sploh "če v tem predlogu obstaja možnost, da v prihodnjih dneh s strani vlade dobimo temeljito in boljšo informacijo o stvareh, ki so tako aktualne, da žal niso prišle v gradivo, s katerim razpolagamo danes". Francu Žnidaršiču (DeSUS) so se argumenti predlagateljev zdeli utemeljeni, zato je tudi on napovedal podporo predlogu Župevčeve.

V okviru odboru za zunanjo politiko je preložitev razprave podprlo deset, nasprotovalo pa ji je sedem poslancev. Na odboru za obrambo pa je predlog podprlo šest, nasprotovali pa so štirje poslanci.
Kako Natu dat manj, ko zahteva več?
Slovenski obrambni izdatki nikoli niso dosegli 2 odstotkov BDP-ja, ki so bili med pogoji za vstop v Nato. Sredstva, ki jih bo imela na voljo ministrica Jelušičeva, se bodo po zadnjih proračunskih rebalansih celo zmanjšala. Tudi nakup "podhranjenih"patrij ne bo zadostoval za oblikovanje zahtevane t. i. srednje bojne skupine, kar je bila obljuba Slovenije zvezi Nato že pred leti.

"Po Natovi matematiki je en helikopter vreden toliko kot dva kontingenta slovenskih vojakov. Celoten kontingent 60 vojakov odtehta tudi deset inštruktorjev, ki usposabljajo Afganistance. In Slovenija se že ozira v to smer," še poroča Marjeta Klemenc. A dodaja, da tovrstno udejstvovanje verjetno povečuje tudi tveganje. "In na žalost najbrž tudi skorajšnji konec ugodne statistike - ničle za Slovenijo na seznamu števila žrtev pripadnikov mirovnih sil."

Afganistan: Več je manj
Spomnimo. Pred dnevi so se na neformalnem zasedanju v Bratislavi zbrali obrambni ministri držav severnoatlantskega zavezništva, kjer je bila glavna tema pogovorov misija v Afganistanu. Generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen je poudaril, da je še prezgodaj pričakovati dokončne odgovore o usodi misije, a da sam upa, da bodo zaveznice poenotile mnenja glede Afganistana. Ministre, med katerimi je bila tudi slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič, je poveljnik ameriških sil v Afganistanu, general Stanley McChrystal, seznanil s svojim stališčem do operacij v Afganistanu in ponovil znano ameriško prošnjo po povečanju števila vojakov v mednarodnih silah Isaf. Napotitve dodatnih vojakov v Afganistan se otepajo skoraj vse članice in nekatere so že jasno napovedale, da novih vojakov ne bodo pošiljale v nemirno državo, dokler ne bodo znani končni izidi drugega kroga predsedniških volitev, ki je napovedan za 7. november.

Še več. Italija naj bi v prihodnjih mesecih iz nemirne države umaknila 400 vojakov. Nemci so možnost napotitve novih sil zavrnili. Združeno kraljestvo napotitve novih pogojuje z dodatnimi okrepitvami preostalih članic - ki pa se, kot rečeno, teh otepajo. Vsi pa čakajo na odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame in morebitnih 40.000 novih ameriških vojakov v Afganistanu.

Jelušičeva je po srečanju povedala, da Slovenija še nima ustreznega mandata za pošiljanje dodatnih vojakov. Po besedah slovenske obrambne ministrice se naborna konferenca napoveduje za november.

Slovenija naj bi vendarle prevzela lastno skupino za mentorstvo in povezavo, t. i. OMLT. Ali to pomeni, da bo Slovenija okrepila svoj zdaj 81-članski kontingent v Afganistanu, ministrica ni razkrila. Načrt je že podprl Svet za nacionalno varnost, vlada pa naj bi odločitev sprejela že v prihodnjih dneh, nato pa bodo o njej razpravljali še v parlamentu. Slovenija zdaj sodeluje z desetimi inštruktorji v italijanskem OMLT-ju.