Talibani iz etnične skupine Paštunov so se tako v Afganistan kot v Pakistan naseljevali že na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Sprva so se na tem območju pojavili, ker so obiskovali verska predavanja radikalnih pripadnikov sunitskega islama, financirala pa jih je Savdska Arabija.

Po odhodu vojske Sovjetske zveze iz Afganistana, so na oblast prišli mudžahedini, ki so jih podpirali ZDA, Pakistan, Iran in Savdska Arabija. Ravno zaradi izčrpanosti od nenehnih spopadov z mudžahedini so Afganistanci leta 1994 sprejeli novo skupino verskih študentov - talibane. Njihova začetna priljubljenost je naraščala predvsem s tem, da so se uspešno bojevali proti podkupovanju in nezakonitostim v državi. Ceste in območja, ki so bili pod njihovim nadzorom, pa so postali znova varna, tudi za tuje turiste.

Oko za oko in zob za zob
Talibani so se razkropili na območje Afganistana, da bi si zagotovili varnost in mir na tem območju. Hkrati so si prizadevali zagotovili oblast in uvesti načela strogega šeriatskega prava, ki so mu zavezani. Iz jugozahodnega Afganistana so svoj vpliv hitro razširili na preostali del države. Provinco Herat na meji z Iranom so zavzeli septembra 1995. Leto dni po tem so zavzeli glavno mesto Afganistana Kabul in strmoglavili režim predsednika Baranudina Rabina ter obrambnega ministra Ahmeda šaha Masuda. V državi so uvedli kaznovanje po islamskih zakonih – med njimi je tudi javna usmrtitev morilcev in prešuštnikov, rezanje udov tatovom, tudi kamenjanje. Moški morajo nositi brado, ženske burke. Talibani zavračajo gledanje televizije, poslušanje glasbe, obiskovanje kina. Deklicam, ki so starejše od desetih let, prepovedujejo izobraževanje. Leta 1998 so nadzirali skoraj 90 odstotkov ozemlja Afganistana in praktično izničili proizvodnjo mamil v državi, ki je bila do takrat ena glavnih proizvajalk opiatov na svetu.

Pakistan zanika podporo talibanom
Pakistan je bil ena izmed treh držav, ki je med leti od 1997 do 2000 poleg Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, priznala talibane, ko so bili ti na oblasti v Afganistanu. Prav tako ni dvoma o tem, da so se Afganistanci, ki so se pridružili talibanom, izobraževali v madrasah (verske šole). Pakistan je bila zadnja država, ki je prekinila vse diplomatske stike s talibani, od takrat naprej je tudi zavzela odločnejšo držo proti talibanskim upornikom.

Talibani in Al Kaida
Talibanski uporniki so bili deležni svetovne pozornosti ob napadu mednarodne teroristične mreže Al Kaide na newyorška dvojčka 11. septembra 2001. ZDA so afganistanske talibane obtožile soodgovornosti za napad, saj naj bi vodji teroristične mreže Osami Bin Ladnu ponudili zatočišče. Kljub opozorilom ZDA, da jim izročijo vodjo Al Kaide, tega niso storili. Tako se je 7. oktobra 2001 začel "lov na čarovnice". Mesec dni pozneje je severno zavezništvo ob podpori ameriških sil vkorakalo v Kabul, kjer je talibane iz oblasti zrušila vladna koalicija, ki jo je vodila ZDA.

Še istega leta, ko so zahodne sile vkorakale v Afganistan, so talibani predali svojo zadnjo utrdbo Kandahar na jugu države, njihovi voditelji so pobegnili večinoma v Pakistan. Zahodnim silam ni uspelo ujeli niti talibanskega vodje Mula Mohamada Omarja, ki naj bi še vedno vodil afganistanske talibane, niti Osame Bin Ladna, ki naj bi se skrival na meji med Afganistanom in Pakistanom.

Afganistanski talibani so bili med drugim obtoženi številnih kršitev človekovih pravic in oskrunjenja kulturnih spomenikov – leta 2001 so porušili slovite kipe Bude v Bamijanu, saj ti niso bili spomenik islamu.

V zadnjih letih so talibani kljub nenehnim spopadom in napadom znova okrepili svojo moč v Afganistanu, še močnejši so postali v Pakistanu. Strokovnjaki menijo, da v Pakistanu talibani sodelujejo z tudi drugimi talibani in vojaškimi uporniki, kot so uzbekistanski skrajneži in teroristična mreža Al Kaida.

Novi vodja, stara pravila
Glavni vodja pakistanskih talibanov je mladi Hakimula Mehsud, ki je nasledil 5. avgusta letos ubitega vodjo Bajtulo Mehsuda in že napovedal krvavo maščevanje. "Kmalu se bomo maščevali. Ameriki bomo odgovorili na ta napad brezpilotnega letala. Učinki našega napada bodo segli vse do Washingtona," je dejal Hakimulah.

Bajtula Mehsud naj bi bil poleg mnogih napadov odgovoren tudi za umor nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto. Ali so ga v raketnem napadu zahodne sile dejansko ubile, ni znano. Ob izvolitvi novega vodje pakistanskih talibanov so ti dejali, da naj bi bil Bajtulah še vedno živ, le hudo bolan, zaradi česar je tudi zahteval izvolitev novega vodje.

Od izvolitve okoli trideset let starega Hakimulaha, so bile v državi razmere za dober mesec stabilne. Sledil je oktober, ki so ga mnogi označili za enega bolj krvavih mesecev, saj je v samo dvanajstih dneh življenje izgubilo okoli 160 ljudi. To je bil tudi razlog, da so se pakistanske oblasti odločile za kopensko ofenzivo talibanskih borcev v Južnem Vaziristanu. V razmerju 28.000 pakistanskih vojakov proti 10.000 talibanskih upornikov so v nekaj dneh že zavzeli vas Kotkaj, kjer naj bi bival tudi Mehsud.

1. del dokumentarnega filma Inside the Taliban (celoten dokumentarni film si lahko ogledate na Youtubu, 10. delov):