V sredo se bodo poslanci sestali na dveh izrednih sejah. Na prvi seji bodo obravnavali predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, po katerem bi občina Krško dobila status mestne občine. Na predlog vodje poslanske skupine SDS-a Danijela Krivca pa je kolegij predsednika DZ-ja na dnevni red izredne seje uvrstil še glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika. Predsednik republike Borut Pahor je na mesto ustavnega sodnika predlagal Roka Svetliča. O Svetličevem imenovanju bi sicer DZ moral odločati že na oktobrski redni seji, a so glasovanje zaradi obstrukcije dela opozicije in odsotnosti dveh poslancev DeSUS-a prestavili. Kandidat za ustavnega sodnika namreč za izvolitev potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov.

Po zaključeni izredni seji bodo poslanci nadaljevali še z izredno sejo na temo skrb vzbujajočih razmer v državi in nujnosti predčasnih volitev, ki so jo konec oktobra zaradi nesklepčnosti prekinili. Razpravo na to temo so zahtevali v opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, SAB-u, Levici in NeP-u, v katerih tudi ocenjujejo, da je za skrb vzbujajoče stanje v državi kriva vlada, ki mora odstopiti. V koaliciji ob tem vse očitke zavračajo.

Kolegij predsednika DZ-ja se je danes dogovoril tudi o pripravi sklica redne novembrske seje, ki se bo začela 15. novembra. Kot je razvidno iz gradiva za pripravo sklica seje, sta pred poslanci na tokratni redni seji tudi interpelacija ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec in interpelacija ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Poslanci bodo na redni seji predvidoma potrjevali tudi predloga proračunov za leti 2022 in 2023.

Kolegij predsednika DZ-ja pa je na redno sejo uvrstil tudi predlog za razširitev obsega parlamentarne preiskave, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v policijo, in sicer za obdobje od 13. marca 2020 do dneva odreditve razširitve parlamentarne preiskave. Prav tako bo na dnevnem redu seje predlog za razširitev obsega parlamentarne preiskave glede izvajanja ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, zaradi suma neustrezne porabe javnih sredstev ter neupravičenega omejevanja pravic in svoboščin, za obdobje od 13. marca 2020 do dneva odreditve razširitve obsega parlamentarne preiskave.

Kolegij predsednika DZ-ja je sprejel še sklep, da bo DZ po skrajšanem postopku obravnaval predloge sprememb zakona o državni upravi, dopolnitev zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, novele zakona o štipendiranju in novele zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.

Sorodna novica Pahor bo redne volitve v DZ razpisal na prvi možen datum, 24. aprila

Sprejet je bil tudi okvirni terminski program dela DZ-ja za januar in februar 2022, ki predvideva, da bo DZ zasedal na dveh rednih sejah. V opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in NeP-u so sicer predlaganemu programu dela nasprotovali, saj menijo, da bi bilo zaradi prvega možnega datuma rednih volitev smiselno, da DZ na redni seji zadnjič zaseda januarja, preostale zadeve pa bi po njihovem mnenju obravnavali na morebitnih izrednih sejah.

Predsednik republike se je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin namreč odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi mogoč datum, 24. april.