Državni zbor je z 51 glasovi za in 22 proti vnovič potrdil zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva. Tudi pri ponovnem odločanju so mu podporo zagotovili v koaliciji, medtem ko v opoziciji ostajajo kritični.

Predstavnik DS-ja Jože Smole je dejal, da je bilo v postopku obravnave in sprejemanja zakona vloženih in sprejetih več dopolnil, v katerih se niso upoštevali pomisleki in pripombe reprezentativnih delodajalskih organizacij. Predvsem sta zanje nesprejemljiva ponovno podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni in omejitev višine nadomestila med začasno zadržanostjo dela.

Kot je pojasnil Smole, bo po oceni DS-ja ponovno podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca pomenilo še dodatno veliko povečanje stroškov in obremenitev gospodarstva, ki je trenutno že izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav. Delodajalcem pa bo ukrep povzročil dodatnih 80 milijonov evrov stroškov letno, je navedel.

Sprememba, po kateri nadomestilo ne sme biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače, pa po njegovih besedah med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med plačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je spomnila, da se skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca s 30 na 20 dni uporablja od 1. marca 2022 in da je bilo že v postopku sprejemanja te rešitve opozorjeno, da bo s tem zdravstvena blagajna občutno dodatno obremenjena. Naraščajoči stroški iz naslova absentizma dejansko pomenijo krčenje obsega zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je poudarila.

Določitev zgornje višine nadomestila med začasno zadržanostjo dela po njenih besedah ne ustvarja neenakosti med vplačniki v sistem zdravstvenega zavarovanja, saj ukrep sledi načelu solidarnosti, legitimnemu in prevladujočemu javnemu interesu ter je namenjen stabilizaciji javne zdravstvene blagajne. S postavitvijo kapice se zagotavlja, da sredstva, ki se zbirajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ostajajo na voljo predvsem za zdravstvene storitve, je pojasnila.

Do zakona so bili v predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični v opozicijskih SDS-u in NSi-ju. Glede na številne pozive deležnikov z vsebino zakona na koncu ni bil zadovoljen praktično nihče, razen koalicije, je dejala Karmen Furman (SDS). Zakon po njenih besedah ne rešuje praktično ničesar, predvsem pa v ospredje ne postavlja pacienta. Z njim "še dodatno obremenjujete gospodarstvo, zamikate nujno potrebne zdravstvene investicije in ljudem jemljete že pridobljene pravice," je dejala.

Na ostre odzive številnih deležnikov je opozorila tudi Vida Čadonič Špelič (NSi). Meni, da se je zakon v zakonodajnem postopku nekoliko izboljšal, a še vedno ne vsebuje najpomembnejšega, tj. hitrejša dostopnost do zdravnika. Za NSi je nesprejemljiv tudi zamik glavnine sredstev za investicije, prav tako so kritični do dodatnega povišanja stroškov gospodarstvu.

V Svobodi po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) ocenjujejo, da zakon v največji možni meri upošteva potrebe pacientov. "Očitno nekatere državne svetnike ne zanima, da s tema dvema ukrepoma, ki jima na veliko nasprotujejo, zagotovimo več sredstev za zdravstveno varstvo naših državljank in državljanov," je menila. Kot je dodala, jih veseli, da bodo primeri, ko nekdo prejema več kot 20.000 evrov bolniškega nadomestila na mesec, kmalu preteklost.

Nataša Sukič (Levica) je opozorila, da zakon med drugim prinaša pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. "Pozdravljamo družbeno pravično uvedbo zgornje meje za najvišje možno bolniško nadomestilo," je dejala. DS-ju pa je očitala, da očitno ščiti družbene elite, ne vidi pa delovnih ljudi z minimalnimi, nizkimi ali srednjimi dohodki.

Po besedah Bojane Muršič (SD) si zakon zasluži podporo zaradi nekaterih nujnih rešitev, vezanih predvsem na prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot pozitivna ukrepa je izpostavila tudi zaostreno ureditev izdajanja soglasij za dodatno delo zdravstvenemu osebju v javnih zavodih in obvezno vključitev koncesionarjev v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Premalo pa je bilo po njenih besedah narejenega, da bi bilo financiranje izvajalcev vezano na dejansko opravljeno delo.

Kaj prinašajo ukrepi?

Interventni ukrepi na področju zdravstva med drugim prinašajo nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Hkrati znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Ti dve rešitvi sta zmotili predstavnike delodajalcev v DS-ju, zato so predlagali odložilni veto. Na ministrstvu za zdravje sicer vztrajajo, da razlogov za veto ni.

Spet zavrnili ukinitev sprememb evidentiranja delovnega časa

Poslanci so opravili tudi prvo obravnavo predloga sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga v SDS-u znova vložili takoj za tem, ko je DZ na seji 7. decembra sklenil, da je neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi danes je bila odločitev enaka. Predlog je podprlo 28 poslancev, 45 pa jih je bilo proti.

SDS je takoj po obravnavi predlog znova, zdaj že tretjič, vložil v parlamentarno obravnavo.

V SDS so s predlogom želeli črtati nedavno uveljavljene novosti evidentiranja delovnega časa, to so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršilce. "S podporo zakonu ne boste povzročili nikakršne škode proračunu, boste pa preprečili nadaljnjo škodo, ki jo zakon povzroča gospodarstvu," je danes dejal Rado Gladek.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je ponovil stališče vlade. Zakonodajo je bilo treba spremeniti, ker je bilo ugotavljanje nepravilnosti na področju evidenc, ki so osnova za izvajanje določb o delovnem času, odmorih in počitkih, s tem pa za obnavljanje fizičnih moči delavca, delovno učinkovitost, dolgoročno ohranjanje delovne sposobnosti in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, doslej oteženo.

Predlog SDS-a je vnovič ocenil kot nepotreben. "Gre za popolnoma enak predlog, okoliščine pa se niso spremenile," je dejal. Ministrstvo je napovedalo, da bo tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele na terenu, tudi preko posebej za to vzpostavljenega elektronskega naslova, nato pa bo v začetku leta 2024 ponovno ocenilo stanje in "na podlagi dejstev po potrebi pristopila k novi noveli".

Namen zakona po njegovih zagotovilih "ni oviranje gospodarstva ali oteževanje dela, ampak vzpostavitev verodostojnih evidenc, ki jih inšpektorat za delo v primeru kršitev delovnega časa potrebuje za zagotavljanje zakonsko opredeljenih delavskih pravic ter za vzpostavitev reda tam, kjer se te kršitve najbolj množično pojavljajo".

V koaliciji se s tem strinjajo. Sandra Gazinkovski iz Svobode je povedala, da mnenje vlade podpirajo. "V SDS-u bi vnovič preprosto črtali vse spremembe, ki jih je prinesla aprila sprejeta vladna novela, tudi tokrat pa ne ponudijo morebiti boljših zakonskih rešitev," je dejala in dodala, da pristransko povzemajo le delodajalsko zaskrbljenost, da so rešitve v praksi neizvedljive in da prinašajo dodatnim birokratske ovire.

Soniboj Knežak je v imenu SD-ja pozdravil napoved vlade, da bo po treh mesecih spremljanja izvajanja novele v praksi po potrebi pristopila k pripravi in oblikovanju morebitnih sprememb trenutno veljavnega zakona. V poslanski skupini Levica so po besedah Milana Jakopoviča prepričani, da tudi ponoven predlog opozicije "ni nič drugega kot poceni populizem, ki temelji na lažeh in zavajanju".

Do obstoječega stanja so zelo kritični v NSi-ju. Aleksander Reberšek je dejal, da zaposleni in delodajalci opozarjajo, da je "novela zakona o evidencah prinesla nepotrebno evidentiranje skoraj vsakega premika zaposlenega, da so spremembe neživljenjske in prinašajo dodatno administrativno breme, hkrati pa ne pomenijo večje pravne varnosti za zaposlene". Predlog bodo zato podprli, saj si "želijo razvoja, ne pa dušenja podjetij in zaposlenih z nesmiselno birokracijo".

Anja Bah Žibert iz SDS-a je bila kritična, da je koalicija izsilila splošno razpravo, pri kateri pa sploh ni imela namena razpravljati. Zakon je označila za "zakon o obveznem štempljanju" in ga opisala kot "socialistično zapuščino". Ob tem je napovedala, da bo poslanska skupina SDS "novelo zakona o štempljanju vlagala toliko časa, dokler ta neumnost ne bo ukinjena".