Poslanske skupine so poudarjale, da z vstopom v EU pot ni končana, ampak da se delo šele začenja. Pomisleke so izrazili le v SNS-u, kjer med drugim opozarjajo, da nekatere članice pristopne pogodbe še niso ratificirale, zato dokončni vstop visi v zraku.

Ob dogodku so poslance nagovorili predsednik vlade Anton Rop, zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Pred poslanskimi skupinami sta imela besedo še predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin in predsednik komisije za evropske zadeve Alojz Peterle.

Rop: Vstop v EU je velik uspeh
Premier Anton Rop je v govoru med drugim poudaril, da ne gre pozabiti, zakaj je Slovenija stopila na pot včlanitve v Evropsko unijo. Dejal je, da Unija pomeni predvsem priložnost. Izrazil je prepričanje, da se lahko uveljavimo v veliki družini evropskih narodov, kjer bo bolj kot velikost države in število prebivalcev štela dobra ideja, prepoznavanje pravih priložnosti, inovativnost, znanje in povezovalna lega s svetom onkraj meja Unije. Rop je zaželel, da naj skupaj z blagom prosto potuje tudi blaginja, da naj poleg kapitala brez meja krožijo pravice, znanje in tudi sanje.

Rupel: Povezujejo nas tudi razlike
Zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da širitev EU-ja vnovič združuje Evropo, v kateri imajo enake možnosti za razvoj vse države s skupnimi vrednotami. Po njegovih besedah si bo Slovenija prizadevala za ravnovesje med organi skupnosti in državnimi ustanovami. Meni, da bodo največje in najbogatejše države še vedno varovale in uveljavljale svoje državne interese, medtem ko bodo interese majhnih varovale skupne, naddržavne ustanove. Vodja diplomacije je zatrdil, da bo Slovenija z drugimi državami pomemben in vpliven dejavnik na mednarodnem političnem, gospodarskem in kulturnem prizorišču.

Potočnik: Članstvo zgodba o uspehu
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je dejal, da je vstop v EU logičen in naraven korak v zorenju naše mlade države. Po njegovih besedah je smisel sobivanja v Uniji v koreninah njenega nastanka, v prizadevanjih za preseganje gorja, ki je zaznamovalo Evropo prejšnjega stoletja. Sedanja širitev lahko bolj kot vse doslej prispeva h krepitvi Evrope blaginje, stabilnosti, varnosti in miru, je še dodal Potočnik. Prihodnji evropski komisar meni, da je projekt pristopanja k EU-ju končan in da smo sposobni projekt članstva, ki se začenja, v zgodovino zapisati kot zgodbo o uspehu.

Drnovšek: Začenja se novo poglavje
Predsednik države Janez Drnovšek je ob ratifikaciji pristopne pogodbe Slovenije z Evropsko unijo dejal, da se s tem začenja novo poglavje. Povedal je, da je za nami obdobje prilagajanja, začenja pa se skupno, enakopravno delo z drugimi evropskimi državami. Pred nami je očitno precej nalog, Slovenija pa bo že letos kot nova članica EU-ja pred številnimi izzivi, je še dodal. Kot največje izzive je poudaril dokončanje evropske ustavne pogodbe in začetek zahtevnih pogajanj o novi finančni perspektivi, ki bo proračune EU-ja uravnavala v obdobju od leta 2006 do 2013.

Evropska komisija pozdravlja ratifikacijo
Evropska komisija pozdravlja ratifikacijo pristopne pogodbe med EU-jem in Slovenijo in ugotavlja, da je država opravila še zadnje dejanje za vstop v povezavo. Tiskovni predstavnik komisarja za širitev Günterja Verheugna, Jean-Christophe Filori, je menil, da gre še za en korak Slovenije na poti med enakopravne in spoštovane države, članice Evropske unije. Proces ratifikacije sicer še poteka v Grčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, od prihodnjih članic pa so pristopno pogodbo doslej ratificirale vse države, razen Estonije.

Pristopna pogodba o pogojih članstva
Pristopna pogodba, ki jo je deset pristopnic z EU-jem podpisalo 16. aprila 2003 v Atenah, podrobno opredeljuje pogoje vstopa oziroma članstva novink v povezavi. Ti so bili določeni v pristopnih pogajanjih, ki jih je Slovenija začela spomladi leta 1998, skupaj s še devetimi pristopnicami pa jih sklenila decembra 2002 na zasedanju Evropskega sveta v Köbenhavnu.

Ratifikacija pristopne pogodbe v DZ-ju ni vprašljiva - na referendumu o članstvu v EU-ju marca 2003 je vstop v Unijo podprlo slabih 90 odstotkov udeležencev. Za Slovenijo je potrditev pristopne pogodbe - gre za dokument za vseh deset pristopnic skupaj - še zadnje dejanje v predpristopnem obdobju, pogodbo pa bodo morale ratificirati tudi vse sedanje članice EU-ja. Če se katera od njih ne bi strinjala s pogodbo, bi bil postopek ustavljen za vseh deset pristopnic. Če bi se pri ratifikaciji zapletlo v kateri od pristopnic, potem bi se iz procesa vključevanja izključila le ta pristopnica.