Odbor DZ-ja za izobraževanje, znanost in mladino se je kot zainteresirano delovno telo seznanil s predlogom rebalansa letošnjega proračuna. Po rekonstrukciji vlade se bodo po predlogu sredstva ministrstva za izobraževanje v višini 2,7 milijarde evrov razdelila med tri ministrstva, največ jih bo namenjenih področju šolstva.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je pojasnil, da se po reorganizaciji vlade s predlaganim rebalansom ukinja sprejeti finančni načrt prejšnjega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pravica porabe pa se prenese na tri ministrstva: poleg ministrstva za vzgojo in izobraževanje še na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kamor se je preselilo področje športa.

Za izobraževanje 11 odstotkov državnega proračuna

Sorodna novica Vlada želi letos zmanjšati proračunsko porabo za 600 milijonov evrov

Nekdanjemu ministrstvu za izobraževanje so bila zagotovljena sredstva v višini 2,7 milijarde evrov, od tega novemu ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ostaja 1,8 milijarde, kar predstavlja 11 odstotkov državnega proračuna, je pojasnil državni sekretar. Od tega je 95 odstotkov sredstev namenjenih za tekoče transferje, med katerimi prevladujejo transferji v javne zavode, vrtce, osnovne in srednje šole ter subvencije posameznikom in gospodinjstvom.
Velika večina sredstev je namenjena osnovnemu šolstvu, in sicer 1,2 milijarde evrov, kar je skoraj dve tretjini celotnega proračuna ministrstva, je še pojasnil Černilec. Namenjena pa so izvedbi programov s področja osnovnošolskega izobraževanja, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ter zagotavljanja enakomernega deleža vključenosti otrok v glasbene šole.

Srednješolskemu področju je namenjenih 426 milijonov evrov, kar je slabih 24 odstotkov celotnega proračuna ministrstva. Ta sredstva zagotavljajo za izvedbo programov na vseh ravneh srednješolskega izobraževanja, tudi s poudarkom na povečevanju veščin in kompetenc za najbolj deficitarna področja. Poleg tega so letos rezervirali 19 milijonov evrov za investicije v srednje šolstvo.

Sorodna novica Ocena fiskalnega sveta: Proračunsko načrtovanje je še vedno pomanjkljivo

Za predšolsko vzgojo je zagotovljenih 50 milijonov evrov, glavnina za subvencioniranje plačil staršem za drugega in vse nadaljnje otroke v vrtcu. Za subvencije za prehrano učencem in dijakom ter oskrbnin v dijaških domovih pa je namenjenih 54 milijonov evrov.

Področjem visokega šolstva, znanosti in inovacij pa po besedah državnega sekretarja na tem ministrstvu Matjaža Krajnca po "delitvenem rebalansu" pripada 846 milijonov evrov, na vsebinski ravni pa večjih sprememb glede na veljavni proračun ne prinaša. Za 1,8 milijona evrov pa se denimo povečujejo sredstva iz naslova interventnega zakona za blaženje posledic draginje.

Višina sredstev za področji znanosti in informacijske družbe se ne spreminja in znaša 370 milijonov evrov, za financiranje projektov s področja tehnologije in inovacij pa 425 milijonov. V okviru načrta za okrevanje in odpornost pa so načrtovana sredstva v višini 65 milijonov evrov, med drugim za izgradnjo veterinarske fakultete.

Jerajeva: Zakaj manj denarja za medicinsko fakulteto?
Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je ob tem opozorila, da se znižujejo sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost za potrebe novih prostorov medicinske fakultete. Krajnc je pojasnil, da so morali na zahtevo Evropske komisije znižati črpanje sredstev iz sklada, v vladi pa so se dogovorili, da vsako ministrstvo najde možnosti za to. Na ministrstvu za visoko šolstvo so ocenili, da gre pri medicinski fakulteti za enega od "potencialno bolj kritičnih projektov", saj lahko zaradi možnih pritožb in revizij pride do zamika. Je pa Krajnc zagotovil, da kljub izločitvi iz nepovratnega dela sklada časovnica projekta ostaja enaka, le da za njegovo financiranje iščejo alternativne vire.
Jerajevo je zanimalo tudi, zakaj se v rebalansu znižujejo sredstva za pedagoške poklice. Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Černilec je pojasnil, da so razpisali štipendije za najbolj deficitarne poklice, a je bilo na razpis premalo prijav.

Obramba bo dobila nekoliko več

Tudi odbor DZ-ja za obrambo se je seznanili s predlogom rebalansa proračuna za leto 2023. Ta je po predlogu za 2,7 milijona evrov višji. Pristojni pa so podali tudi pojasnila o stanju investicij v brezpilotne letalnike in sisteme protizračne obrambe.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je dejal, da tudi z rebalansom proračuna dvigovanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja do leta 2030 ostaja strateški cilj. Po njegovih besedah je 20 odstotkov proračuna še vedno predvidenih za ključne investicije v opremo. To pa ne zajema investicij v infrastrukturo in objekte.

Obrambni proračun se po predlogu rebalansa z 976,6 milijona zvišuje na 979,3 milijona evrov, je navedel Črnčec. V razmerju do državnega proračuna torej zavzema 6,1 odstotka njegovega celotnega deleža, je dodal.

V tem razrezu je Slovenski vojski (SV) namenjenih 731 milijonov evrov, upravi za zaščito in reševanje pa 107,5 milijona evrov. Glede zadnje je Črnčec poudaril, da ji glede na prejšnja leta namenjajo višji delež sredstev in s tem jasno nakazujejo, da ne bodo vlagali samo v orožje. Na ministrstvu stremijo tudi k temu, da že v naslednjem letu dosežejo cilj nameniti dva odstotka obrambnega proračuna za raziskave, razvoj in inovacije, je povedal.

Sorodna novica Golob in Breton: Jedrska energija je del zelenega prehoda

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je zastavil vprašanje glede razvojne poti slovenskih brezpilotnih letalnikov, na kar je Črnčec odgovoril, da si je delegacija evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona med aprilskim obiskom ogledala tudi slovensko podjetje Timtec Defense, ki je v lasti podjetnika Iva Boscarola.

Črnčec je prepričan, da bo javnosti že letos predstavljen rezultat prve faze projekta bojnega brezpilotnega letalnika tega podjetja. Ob tem je napovedal, da se bo Slovenija priključila nastajajočim evropskim projektom krepitve evropske obrambne industrije, o čemer so govorili med obiskom evropskega komisarja. Drugo podjetje, s katerim obrambno ministrstvo dobro sodeluje, je C-Astral, čigar letalnik je opazoval lanski požar na goriškem Krasu, je dodal Črnčec.

Kot še enega od razvojno usmerjenih projektov je omenil zaključevanje prve faze javno-zasebnega partnerstva gradnje sončne elektrarne v kranjski vojašnici, ki bo po načrtih proizvajala vodik kot gorivo za vojaška vozila in vozila kranjskega potniškega prometa.

Mateja Tonina (NSi) je zanimalo, v kateri fazi je izgradnja srednje bataljonske skupine in kaj se dogaja z nakupom osemkolesnikov. Črnčec je pojasnil, da cilj izgradnje zmogljivosti srednje bataljonske skupine in srednjega izvidniškega bataljona ostaja v proračunu, ki ima posebej predvideno postavko za nakup osemkolesnikov. Postopki tečejo, ko bodo tako daleč, da bodo o njih seznanili javnost, bodo to tudi storili, je zagotovil.

Na vprašanje Milana Jakopoviča (Levica), zakaj v rebalansu ni predvidene postavke za nakup sistemov protizračne obrambe, je Črnčec pojasnil, da teh sistemov ni mogoče naročiti z danes na jutri, saj jih zaradi rusko-ukrajinske vojne posodabljajo vse evropske države. Nakup teh sistemov na ministrstvu vseeno štejejo med prioriteto, je zagotovil Črnčec.

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je ob povedanem ocenila, da financiranje obrambnega področja vsekakor napreduje.

Odbor se je na zaprtem delu seje seznanil s poročilom o kibernetski varnosti.

Video: Posnetek seje odbora za obrambo