DZ je namreč na izredni seji dobrih pet ur razpravljal o razmerju med plačanimi prispevki in javnimi dobrinami, ki jih država zanje nudi.

V imenu predlagateljev sta Marko Pogačnik (SDS) in Jožef Horvat (NSi) opozorila na stalno povečevanje davkov, prispevkov in trošarin, pri čemer ni povsem jasno, kaj vlada s pobranimi sredstvi stori.

Predlagatelji so za razpravo pripravili dva sklepa. S prvim bi vlado med drugim pozvali, naj uvede k rezultatom usmerjen proračun, z drugim pa bi ji priporočili pripravo poročila porabe davčnih prihodkov v preteklih letih.

Programski pristop že vpeljan v prakso
Po mnenju državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar Erman pa so predlagatelji spregledali, da se že od leta 2001 predlog proračuna oblikuje in sprejema programsko, vlada pa tudi vsako leto pripravi poročilo o porabi javnofinančnih sredstev v obliki zaključnega računa.

Tudi Urška Ban iz SMC-ja je v razpravi poslanskih skupin poudarila, da sta programski pristop in usmerjeno načrtovanje porabe proračunskih sredstev danes že vpeljana v prakso, konkretno tudi na podlagi vladne uredbe in predvsem v povezavi v porabo evropskih sredstev kohezijske politike.

Poslanec SDS-a Franc Breznik se je zavzel za dvig produktivnosti gospodarstva, za kar so potrebni ukrepi za odpravo administrativnih ovir in za davčno razbremenitev najbolj produktivnih. Prednost Slovenije kot majhne države bi morala biti v fleksibilnosti, vendar pa to po njegovem mnenju trenutno ni.

V smeri razbremenitve srednjega sloja
Brez davkov in prispevkov ni mogoče zagotoviti vzdržnosti sistema, je opozoril poslanec DeSUS-a Uroš Prikl. Prednostna naloga države bi morala biti zagotavljanje dostojnih plače in pokojnin. Če že spreminjamo davčno politiko, pa naj gredo spremembe v smeri razbremenitve srednjega sloja, je dejal.

S tem se je strinjal poslanec SD-ja Janko Veber, ki izboljšanje socialnih razmer vidi tako v znižanju obremenitve srednjega razreda kot v povečanju prihodkov posameznikov z minimalno plačo. Prav tako se je zavzel za pospešitev postopkov za ustanovitev demografskega sklada in za ohranitev javnega kakovostnega šolstva in zdravstva.

"Zaradi znižanja davkov se ne bodo zvišali dohodki delavcev, ampak lastnikov kapitala," je ugovarjal vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec. Kot je dejal, sistem socialne in zdravstvene zaščite v Sloveniji ne delujeta optimalno, a vendarle delujeta bolje kot v marsikateri razviti državi.

Da davčni sistem v Sloveniji ni privlačen, pa je prepričan vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin. Cilj bi moral biti, da čim več ljudi plačuje čim nižje davke, je pojasnil. Tako pa se po njegovih besedah dogaja, da država od nekaterih državljanov pobere mnogo več, kot jim lahko nudi.

Vlada Mira Cerarja jadra na rezultatih prejšnjih vlad, pa je dejala Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Pozvala je k sprejemanju strukturnih sprememb, in ne le manjših popravkov. Tudi sama zagovarja zmanjšanje obdavčitve dela in morebitno povečanje obdavčitve premoženja.

Brez poenotenja in sklepov
Tudi v nadaljevanju in sklepu današnje seje se poslanci niso poenotili v oceni vladnih ukrepov za izboljšanje davčnega okolja ter upravičenosti višine davkov in prispevkov.

Po mnenju SDS-a so davčne obremenitve bistveno previsoke za tisto, kar državljanke in državljani od države dobijo nazaj. Poslanec SDS-a Anže Logar je v tem kontekstu med drugim izpostavil problematiko dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. Posledica takšnih razmer pa je tudi beg mladih in sposobnih kadrov v tujino, je spomnil poslanec NSi-ja Horvat.

Tilen Božič (SMC) mu je odgovoril, da tudi v zdravstvu velja sistem prerazporejanja oz. solidarnosti, v katerem nekdo sredstev tako rekoč ne potrebuje, drugi pa jih potrebuje toliko več. Med pozitivnimi učinki vladnih prizadevanj pa je izpostavil povečanje števila delovno aktivnih in zaposlenih. Da ti podatki lahko vlivajo optimizem, je dodala državna sekretarja Vraničar Ermanova.

Poslanke in poslanci o predlaganih sklepih niso glasovali, saj jih je večina zavrnila že na matičnem odboru za finance in monetarno politiko.

Spregledani dosežki v zadnjem času
Vraničar Ermanova je v izjavi za medije ob robu seje obžalovala, da poslanci v današnji razpravi niso pokazali več konstruktivnih usmeritev za naprej in manj pavšalnih kritik, ki po njenem prepričanju ne odražajo dejanskega stanja.

Po njenem mnenju se namreč ignorirajo dosežki v zadnjem času. Pri tem je omenila izstop Slovenije iz postopka presežnega primanjkljaja, upoštevanje slovenske zahteve, da se prevetri metodologija Evropske komisije za določanje potrebnega javnofinančnega napora evrskih držav, opravljeno delo pri pripravi ukrepov za davčno prestrukturiranje, katerih končni predlog naj bi javnosti predstavili prihodnji teden, pa tudi boljša gospodarska gibanja od pričakovanj v prvem trimesečju leta.