Poslanka Svobode Lucija Tacer je v izjavi poudarila, da sledijo odločitvi, ki so jo na posvetovalnem referendumu volivke in volivci sprejeli z več kot 70-odstotno podporo. Ker se zavedajo, da za spremembe potrebujejo 60 poslanskih glasov in jih torej ne morejo sprejeti zgolj s koalicijsko podporo, pa so že pred časom sprejeli odločitev, da sopodpišejo predlog, ki ga je predlagala opozicijska NSi. Ta med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92. A NSi nato ni želela zagotoviti podpisov za svoj predlog spremembe volilnega sistema.

"Pred časom smo sprejeli odločitev, da bomo sopodpisali predlog, ki ga je predlagal NSi in s tem pogojeval sprejem volilne zakonodaje. Potem NSi ni želel zagotoviti podpisov za svoj predlog spremembe volilnega sistema. Izgovor je bil, da ni dovolj časa v tem mandatu, da se zakonodaja in prilagoditev ustave sprejme. Tak argument zavračamo. Do konca mandata je več kot eno leto časa. Ker če obstaja volja, je dovolj, da se spremeni ustava in ustrezen zakon in zagotovi preferenčni glas na parlamentarnih volitvah," je poudarila Tacer.

Sorodna novica Koalicija želi uvesti preferenčni glas na volitvah v DZ. NSi si je premislil in pobude ne podpira.

"Kot koalicija pa tudi Svoboda smo že izrazili, da se strinjamo s tem, da se pa potem v praksi začne preferenčni glas uporabljati z naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Menimo namreč, da pri takih velikih sistemskih spremembah moramo ponuditi nekaj let časa državljanom, da se informirajo o tem in institucijam, da se na to pripravijo, da lahko potem izvedemo volitve brez zapletov," je dejala Tacer, ki je dodala, svojo odgovornost prevzemamo v smislu, da za rešitev sprožijo postopek in "v uradnem postopku se bo videlo, ali bodo vse stranke, ki so temu izražale podporo, tudi držale svojo besedo."

"To dolgujemo državljankam in državljanom. Če bi zdaj dvignili roke, ker se širijo govorice ali pa dajejo izjave določenih poslank in poslancev, da tega ne podpirajo, menimo, da to ne bi bilo v skladu z našimi načeli, da se res kot največja koalicijska stranka maksimalno potrudimo, da neka rešitev pride čez parlament," je še napovedala poslanka Svobode.

"Zakaj NSi kar naenkrat ne podpira njenega lastnega predloga, ki smo ga v Svobodi in v koaliciji posvojili ravno zato, da bodo glasovi zagotovljeni? Zakaj NSi zelo kreativno išče neke razloge? Zakaj so kar naenkrat proti? Eden izmed njih je bil že omenjen, da naj ne bi bilo dovolj časa. Posebej bi opozorila, da je ravno poslanec NSi tisti, ki je imel kot predsednik ustavne komisije ves čas v svojih rokah časovnico celotnega postopka. Do konca mandata je dovolj časa, da se ta sprememba sprejme in uveljavi. Ne na teh volitvah, ki prihajajo, na vseh naslednjih," je izpostavila Janja Sluga (Svoboda).

"To smo ljudem tudi obljubili. NSi pa naj se malo zazre vase in naj pogleda svojim volivcem, ki so ravno tako glasovali za na tem referendumu, v oči in jim pove, zakaj požira lastno besedo in zakaj se vedno znova vrača v naročje največje opozicijske stranke," je še NSi-ju sporočila Sluga.

SD in Levica podpirata začetek postopka za spremembo ustave

V koalicijskih SD in Levica so pojasnili, da podpisov pod predlog niso prispevali, bodo pa podprli začetek postopka za spremembo ustave.

Na vprašanje, ali je predlog za 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev zanje sprejemljiv, je vodja poslancev SD Jani Prednik odgovoril pritrdilno. "Seveda imamo morda tudi druge različice, kako spremeniti volilni sistem. Se moramo pa vsi zavedati, ne samo koalicija, tudi obe opozicijski stranki, da so nam ljudje na referendumu povedali, kaj želijo in to je sprememba volilnega sistema," je poudaril.

V Levici po besedah vodje strankinih poslancev Mateja Tašnerja Vatovca podpirajo vsak ukrep, ki bi pripeljal do uresničitve volje volivcev, izražene na referendumu, tudi spremembo ustave. A glede na stališče NSi meni, da je možnosti, da bo do nje prišlo, malo. Ob tem je ocenil, da bi bilo morda smiselno najprej poskusiti s spremembami zakona za ukinitev okrajev, kar ne bi terjalo spremembe ustave in bi se lahko relativno hitro pokazalo, "kateri poslanci spoštujejo voljo ljudi, kateri pa ne".

V NSi si glede podpore ustavnim spremembam očitno ne bodo premislili. "Koalicija je zapravila dvotretjinsko večino glede vseh ustavnih sprememb, torej tudi glede volilnega sistema. Naših glasov žal zaradi svojega ravnanja nimajo več zagotovljenih," je danes ponovil vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. "Očitno bo treba dobiti bolj odgovorno, bolj operativno, sposobno desnosredinsko vlado, da bomo lahko to voljo volivcev tudi nekako sprejeli in izvršili," je dodal.